VLADNI NAČRT ZA OKREVANJE IN ODPORNOST PRINAŠA SLOVENIJI POTREBEN RAZVOJ

Na seji odbora za zadeve Evropske unije so poslanci obravnavali priporočila v zvezi s pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) oblikuje vsaka članica Evropske unije, da bo z naložbami, ki so v slovenskem načrtu opredeljene z devetimi razvojnimi področji, koristila finančna sredstva, namenjena predvsem blažitvi posledic epidemije.

Poslanec Andrej Černigoj je v svoji razpravi ovrgel vse očitke opozicijskih strank vladnemu načrtu in pojasnil nekatera dejstva v zvezi s pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. »Prvi očitek je stopnja tajnosti interno, zaradi katere naj ne bi bilo javne razprave. Prebiral sem medije v drugih državah in moram povedati, da se je taka praksa kot v Sloveniji uporabljala tudi drugje.« Dodal je, da lahko na spletu najdemo le osnutke načrtov, ki so dolgi 15 strani, ostalo pa je tajno. »Glede očitka, da ni bilo javne razprave, moram pohvaliti ministra, ki se je glede tega zelo potrudil. Dvakrat je bil organiziran posvet z župani in direktorji regionalnih razvojnih agencij na temo načrta za okrevanje, posvet z razvojnimi sveti regij, potekala je seja Ekonomsko-socialnega sveta, spletni seminarji in posvet z nevladnimi organizacijami.« V razprave je bilo vključenih več kot 2.000 deležnikov, zato vtis, ki ga želi opozicija ustvariti, da je dokument oblikovan v tajnosti, ni resničen.

V besedilu predloga priporočil opozicijskih strank lahko najdemo tudi podatek, da naj bi v vladnem načrtu predvideli trikrat več sredstev za gradnjo cest kot za železniško infrastrukturo: »Pozanimal sem se na ministrstvu za infrastrukturo, ali ta podatek drži. Odgovorili so, da je Načrt za odpornost in okrevanje še v nastajanju, vendar so ukrepi, ki jih je na področju prometa predlagalo MZI v prvi vrsti namenjeni izboljšanju privlačnosti javnega potniškega prometa, kjer je poudarek na posodobitvi železniških povezav z vidika dnevne mobilnosti. To se odraža tudi v predlaganem razmerju financiranja iz nepovratnih sredstev, ki je občutno v korist trajnostne mobilnosti in železnic. Torej omenjeno razmerje finančnih sredstev ne drži,« je pojasnil poslanec NSi.

Na zadnji pomislek opozicije, da je vladni načrt preveč osredotočen na investicije, reforme pa zanemarja, je Andrej Černigoj odgovoril: »Še enkrat bi rad poudaril, da je dokument nedokončan, tudi del reform. V krizi se je treba hitro odzvati, hitro pomagati in z investicijami v ljudi reševati situacijo. Še veliko reform je treba narediti in izboljšati reformni del načrta, ampak s tem se ne ukvarja samo Slovenija ampak vse članice EU. Naj omenim nujno reformo trga dela in reformo izobraževanja.«

Andrej Černigoj je svojo razpravo končal z besedami: »Na tem mestu poziv Nove Slovenije, da združimo moči in se poenotimo, da bodo ta sredstva res izboljšala življenja vseh državljanov Slovenije.«