Vladna koalicija brez posluha za tiste, ki rešujejo življenja
Sekcija Reševalcev v zdravstvu in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije je 17. junija 2019 vložila pobudo za spremembo zakonodaje, da vozniki vozil s prednostjo na nujnih vožnjah v primeru udeležbe v prometni nesreči ne bi bili več kaznovani za prometni prekršek, ostala pa bi njihova kazenska in odškodninska odgovornost. Po njihovi oceni so denarni kazni in kazenske točke za voznike na nujnih vožnjah, ki rešujejo življenja, nepotrebne in škodljive.
Nova Slovenija – krščanski demokrati je 20. junija 2019 vložila predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pravilih cestnega prometa. Veljavni Zakon o pravilih cestnega prometa v 101. členu določa, da voznikom vozil s prednostjo na nujnih vožnjah ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in ne ogrožajo drugih udeležencev. V praksi se dogaja, da prekrškovni organi voznikom vozil na nujni vožnji v primeru prometne nesreče praviloma izrečejo mandatno kazen in kazenske točke. Vozniki morajo zahtevati sodno varstvo, izrečene kazni so razveljavljene šele v dolgotrajnih sodnih postopkih.
V NSi menimo, da ne more biti nekdo, ki rešuje življenje, zato na koncu kaznovan. Huda nesreča v Ljubljani v začetku junija, v kateri je bil udeležen voznik reševalec, je pokazala na še večjo sistemsko pomanjkljivost. Vozniku reševalcu zaradi vožnje v rdečo luč grozi kazen 250 evrov in pet kazenskih točk. Voznik, ki prednosti ni odstopil, pa si bo prislužil globo v višini 160 evrov in 3 kazenske točke. V NSi opozarjamo, da je to popolnoma neživljenjsko in nepravično.
Naš cilj bi zato moral biti, da je zahtev za sodno varstvo čim manj in bi prekrškovni organi že v prvi fazi ustavili prekrškovne postopke zoper voznike vozil na nujnih vožnjah.
Nova Slovenija – krščanski demokrati je z dopolnitvijo zakona želela doseči, da vozniki vozil s prednostjo in vozil za spremstvo na nujnih vožnjah ne bi bili kaznovani zaradi kršitve prometnih pravil in prometne signalizacije. Ta izjema bi veljala za nujne vožnje, s katerimi se rešuje življenja ljudi, premoženje ali če gre za izvajanje nujnih nalog za zagotovitev javne varnosti in spoštovanja pravnega reda Republike Slovenije. Še dodatno se določa, da voznik vozila na nujni vožnji ne sme biti pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi. Zakonska rešitev nikakor ne bi prinesla popolne imunitete voznikom vozil na nujnih vožnjah, saj bi bili še vedno kazensko in odškodninsko odgovorni. Izrekale se jim ne bi zgolj kazni za storjen prometni prekršek in kazenske točke, zaradi katerih jim lahko grozi celo izguba zaposlitve.
Vladajoča koalicija je predlog zakona zavrnila, kljub temu, da bi se besedilo sprememb zakona v kasnejših obravnavah dalo izboljšati. Očitno se jih zgodbe reševalcev, gasilcev, policistov in drugih, ki rešujejo človeška življenja in so za to na koncu kaznovani, ne dotaknejo. Pomemben pa se nam zdi premik, ki ga je v svoji razpravi na seji državnega zbora nakazala državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler. Ministrstvo v sklopu celovite prenove Zakona o pravilih cestnega prometa dopušča možnost za sistemsko ureditev tega področja.
Da je problematika akutna, priča stališče vodstva Reševalne postaje Ljubljana, ki resno razmišlja o sprejemu internega pravilnika, ki bi voznikom reševalcem na nujnih vožnjah dovoljeval prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti za največ 20%.
Želimo si, da bi Ministrstvo za infrastrukturo in vladajoča koalicija svarila vzela resno in bi v sklopu napovedanih sprememb zakona uredila to področje. Lahko se nam namreč zgodi, da cilj voznikov na nujnih vožnjah ne bi bil več reševanje človeških življenj, ampak bi jih vodil predvsem strah, da ne storijo morebitnega prometnega prekrška.