Vsi se seveda strinjamo, da ima Slovenija dostop do odprtega morja in da nobeno enostransko dejanje po 25.6.1991 nima pravne veljave. Glede na to, da je Hrvaška kot dopolnilo k arbitražnemu sporazumu podpisala enostransko izjavo o neprejudiciranju, v kateri jasno piše, da Hrvaška ne pristaja na zahteve Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem in da to tudi sporazum še ne opredeljuje, se sprašujemo, kdo zavaja javnost in kdo laže. Referendumsko vprašanje bi zato bilo le vprašanje, ki sprašuje po neuresničljivem. Pahor govori, da Slovenija ima stik z odprtim morjem, Kosorojeva pa, da ne, oba pa sta podpisala isti sporazum. Je mar to mogoče?
Pahor je imel možnost, da bi o vsebini arbitražnega sporazuma vprašal poslanke in poslance Državnega zbora, ki so neposredno izvoljeni predstavniki ljudstva, ter tako dobil podporo za podpis. Tega ni želel, želi pa obremenjevati celotno Slovenijo na referendumu, ki je neobvezujoč. Nerazumljiva igra Pahorja in levice s slovenskim narodom in našim denarjem.
Tako kot velikokrat doslej, volje ljudi, izražene na referendumu, levica ne bo upoštevala oziroma ne bo obvezujoča. Predpostavljamo, da jo bo upoštevala le takrat, če bo izid po volji Vladi. Ali pa morda želi Pahor s spretnim manevrom naložiti krivdo za njegov sporazum ljudstvu?
Referendum mora biti zakonodajni in bo Vlado obvezal k nadaljnjim dejanjem. Še najbolj verjetno pa je, da želi Vlada s tem referendumom preveriti podporo volivcev. Če bi Pahor dejansko želel, da Slovenci odločajo o omenjenem arbitražnem sporazumu, bi zahteval zakonodajni referendum. Tega pa si kot sramežljivi moški ne upa ali ne želi.