VLADA ZA LETOS NAČRTUJE 3 MILIJARDE PRIMANJKLJAJA

»V opoziciji smo ves čas poslušali, da preoblikovanje vlade ne bo imelo prav nobenih javno finančnih posledic, čeprav smo vas že takrat opozarjali, da bo potrebno narediti rebalans proračuna. Kot je razvidno, ste nas tukaj poslušali in zdaj imamo rebalans na mizi. Kar se tiče primanjkljaja za letošnje leto, se ta načrtuje v višini slabih tri milijarde evrov ali 4,5 % BDP-ja, kar je tretji največji primanjkljaj v zgodovini samostojne Slovenije,« je zbrane na odboru za gospodarstvo opozoril poslanec Jožef Horvat.

Z rebalansom želi vlada proračun prilagoditi novi strukturi ministrstev, na novo opredeliti pristojnosti posameznih ministrstev ter prenesti delovna področja

Poslanec Jožef Horvat je na seji odbora za gospodarstvo še spomnil, da so bile spremembe proračuna za leto 2023 sprejete 23. 11. 2022. Zaradi umirjanja energetske in COVID krize pa se zmanjšuje obseg sredstev za te namene. Znižujejo se tudi sredstva iz naslova kohezijske politike za novo obdobje 2021-2027, saj črpanje ne bo potekalo tako hitro, kot je vlada načrtovala jeseni.

»Katere so tiste proračunske postavke, na podlagi katerih lahko rečemo, da bo država Slovenija spodbujala konkurenčnost, gospodarstvo? Kot sedaj že vsi vemo, verjamem, da tudi vlada, trdim, da na trgu tekmujejo ne samo korporacije, ampak predvsem države. Katere številke so tiste, ki nekoliko izstopajo? To so sredstva za financiranje posledic draginje. V spremembah proračuna za letošnje leto je ta postavka imela 1,2 milijarde evrov. Sedaj je zmanjšana za dobrih 700 milijonov. V rebalansu proračuna imamo 502 milijona evrov. Govorim torej o sredstvih za financiranje posledic draginje. Naslednja so sredstva za financiranje epidemije Covida. Povsem logično je, da ob ugotovitvi, da epidemije več ni, imamo tukaj drastično zmanjšanje, kar je sprejemljivo. Rad bi, da nam pojasnite, zakaj so sredstva za večletni finančni okvir 2021 do 2027 praktično izbrisana? Imeli smo 180 milijonov. Zdaj imamo v rebalansu nič. Zakaj sta po novem na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj preneseni postavka gospodarska infrastruktura in razvojni centri, za katero se je jeseni predvidevalo kar 19 milijonov evrov, ter postavka lokalno razvojna infrastruktura, za katero se je predvidevalo skoraj 30 milijonov evrov? Zakaj se za spodbujanje začetnih in novih investicij jemlje kar 14,7 milijonov evrov, z 61 na 46 milijonov evrov? Kako namerava vlada rešiti težave, ki se pojavljajo v zvezi z izplačilom sredstev za draginjo? To so tiste ključne zadeve, ki me v tej fazi najbolj zanimajo,« je na predstavnike vlade naslovil vprašanje na odboru za gospodarstvo poslanec Jožef Horvat.

Za gospodarsko politiko je po naši oceni kratkoročno pomembno predvsem, kakšne ukrepe bo vlada pripravila za blaženje energetske krize

»Srednjeročno in dolgoročno bo potrebno, da bo država ustvarila stabilno, predvidljivo in prijazno poslovno okolje, ki bo omogočilo nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Potrebujemo povečanje produktivnosti gospodarstva, pri čemer bolj kot dodeljevanje državnih subvencij vlogo igra možnost nagrajevanja najbolj ustvarjalnega kadra, hitrejši administrativni postopki, nizke davčne obremenitve ter stabilnost regulatornega okvirja. To, da ta vladna koalicija spreminja vse in res vse, kar je naredila stara oziroma prejšnja koalicija, k temu nikakor ne doprinese. Za vodenje države v državniški maniri  je potrebno kaj več kot le politični revanšizem,« je v sklepnem govoru na seji odbora poudaril poslanec Horvat.