Veliki intervju z Ljudmilo Novak v Večeru: »Ni treba biti zver«

Te dni vaši sodelavci prejemajo telefonske grožnje.
Grozijo tudi vam?

“Tokrat ne, ker prihajajo grožnje na telefonske številke s spletne strani
naše stranke, drugače pa vsake toliko časa dobim kakšno grožnjo. Ko smo sestavljali
koalicijo, jih je bilo več, določene osebe tudi redno pišejo in grozijo, ta
pisma predajam policistu, ki je zadolžen za mojo varnost.” 

Za kakšne grožnje gre?
“Različne, diskreditacije, da smo pokvarjeni, da bomo uničili Slovenijo,
da mi želijo smrt.”

Čemu jih pripisujete?
“Mislim, da je to odziv na preimenovanje vojašnic, državno proslavo ..,
skratka, rezultat tega ideološkega boja, do katerega je prišlo.”

Ne samo od sebe. Se je ideja o preimenovanju vojašnic rodila v vaši
stranki?
“Ne. To je bila suverena odločitev obrambnega ministra …”

Ki pa jo vaša stranka podpira?
“Zase lahko rečem, da nisem niti vedela, da bo to predlagal. Minister
suvereno opravlja svojo funkcijo. Šele ko sem ga vprašala, zakaj se je za to
odločil, je rekel, da ni niti ena vojašnica poimenovana po ljudeh, ki so padli
v času slovenskega osamosvajanja, medtem ko se ime Franca Rozmana Staneta
pojavlja marsikje. In ko sem se srečala s svojci žrtev osamosvajanja, sem
videla, da jim to, da se spomnimo njihovih padlih, zelo veliko pomeni. Nova
Slovenija ministra Hojsa pri tej odločitvi podpira.”

Po drugi strani pa bi vaš minister lahko razmišljal, da bo sprožil podoben
vihar, kot ga je proslava za dan državnosti.
“Je prejšnja vlada nas kaj vprašala, ko je naredila določene zelo sporne
poteze? Verjamem, da minister tega ni naredil, da bi povzročil spore. Tudi pri
državni proslavi je odločal koordinacijski odbor, ne Nova Slovenija, Sama nisem
za spodbujanje ideoloških tem in bojev in pravim, da mora biti proslava državotvorna,
takšna, da združuje državljane. Vem pa, da v prvih letih po osamosvojitvi ni
bilo teh praporov, potem so se skozi zadnja vrata začeli vračati. To ni
normalno. Bila sem članica evropskega parlamenta, ko je sprejel resolucijo o
totalitarnih režimih, in vem, da se nam Evropa čudi, da določene svari v
Sloveniji še vedno živijo ali jih celo poveličujemo.”

Kaj bi se poveličevalo, če bi bili na proslavi borci s praporom?
“Borci na proslavi niso sporni, ker pač imajo določeno vlogo in pomen v
zgodovini. Simboli na teh praporih pa so tudi zame sporni, rdeča zvezda, srp
…, to so simboli totalitarnega režima, ki v demokratično družbo ne sodijo
več. V osamosvojitveni vojni je agresor na samostojno Slovenijo nosil prav te
simbole. Želim si, da zgodovina opravi svoje delo, mi pa da ta dejstva potem
sprejmemo.”

Mislite, da zgodovina še ni opravila svojega dela in mora zato to početi
politika?
“Zgodovina je do neke mere to delo opravila, ni pa v Sloveniji še uradno
prevzeta, tega manjka v učbenikih, izobraževanju in javnem mnenju. Žalosti me,
da osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, ki sta največji trenutek v
zgodovini slovenskega naroda, v šolskem izobraževanju namenja zgolj nekaj ur in
še to na koncu šolskega leta.”

Ampak saj se ve, da je partizanstvo eno in komunistična zloraba drugo.
“Ja, to je treba razlikovati in tudi jasno napisati. Saj vemo, kdo so bili
partizani – Slovenci, ki so bili v tistem času pretežno verni, problem je, kdo
jih je vodil oziroma izrabil vojno za izvedbo komunistične revolucije.”

Ste ideološka vprašanja na tej proslavi po vašem odpirali ali zapirali?
“Jaz nisem odprla nobenega ideološkega vprašanja niti dajala izjav v tem
smislu, koalicijski dogovor je tudi bil, da te stvari niso tako pomembne, da bi
se koalicija zaradi tega razhajala, in da imamo veliko drugih pomembnejših
nalog.”

Denimo pokojnine? A je tudi tu obveljalo, da se je vlada spravila na borčevske
pokojnine zaradi ideologije.
“Niso samo borčevske, ampak gre za več različnih kategorij. Strinjala sem
se, da najnižjih pokojnin nikakor ne smemo zmanjševati, da pa je treba
zmanjšati tiste, ki so nadpovprečno visoke in so rezultat privilegijev. V NSi
se zavzemamo, da kolikor je bila komu neupravičeno odvzeta pokojnina, je to
treba popraviti, in mislim, da minister za delo to že počne.”

Je pa najbrž nerodno za nazaj popravljati, bilo bi boljše prej premisliti?
“To zagotovo, verjetno pa so stvari, ki se šele potem pokažejo. Če
pogledamo zakon o socialnih pomočeh, ki ga je sprejela prejšnja vlada in je
začel veljati s 1. januarjem, kakšen kaos je nastal, še zdaj se stvari niso
pomirile.”

So bile te pokojnine, potem ko je prihranek precej v oblakih, najbolj urgentna
tarča, ob tem ko nič ne slišimo, da bi pri varčevanju sodelovali člani
nadzornih svetov, menedžerji …
“Tudi to so predlogi, pripravlja se zakon. Napačna interpretacija je, da
smo se spravili samo na pokojnine, zakon o uravnoteženju javnih financ ima
veliko segmentov, ne nazadnje največ v zvezi z javnim sektorjem.”

Je pa, oprostite, vtis, da se najbogatejšim, zlasti tistim, ki to niso postali
z lastnim trudom, nič ne zgodi.
“Tudi poslanci, ministri smo si znižali plače …”

Se vam zdi normalno, da ima direktor firme, ki ji niti ne gre dobro, višjo
plačo kot premier?
“To so velike anomalije. Sama mislim, da bi oblast res morala imeti
oblast, možnost vladanja, tudi primerno plačilo in odgovornost ter sankcije, če
je ta odgovornost zlorabljena. Mi pa imamo problem, da imamo odgovornost,
nimamo pa moči, ker je v Sloveniji moč odločanja zelo razporejena na druge segmente.”

Katere?
“Sindikati imajo ogromno moč. Zdaj se je tudi pokazalo pri bankah, da je
vlada odgovorna, nima pa vzvodov, kako priti do pravih podatkov.”

Poročilo o NLB ste že dobili na mizo.
“Že, a s prvim ne moremo biti zadovoljni. Ker je preskromno, ker v uvodu
piše, da podatki niso preverjeni, da revizija zanje ne odgovarja. Kako naj
potem zaupam, da je poročilo pravo? Drugo poročilo je bilo bolj izčrpno in
vzbuja upanje, da so stvari obvladljive.”

Se torej pridružujete Karlu Erjavcu v njegovem nezadovoljstvu?
“Se. Treba je raziskati sporna posojila. Kdo, kdaj in zakaj jih je dajal
in pod kakšnimi pogoji. Predvsem ne morem verjeti, da je samo kriza kriva za te
bančne luknje.
Ve se, da obstajajo spiski podjetij, ki so dobila posojila na lepe oči, na
poznanstvo, in sama se zavzemam tudi, da sledijo sankcije.”

Mislite, da je vlada začela z rezanjem in varčevanjem na pravem koncu?

“Seveda, to, da smo omejili izdatke, je prav, ne bi pa bilo prav, če bi se
tukaj ustavili. Zdaj so na vrsti ukrepi, ki bodo služili spodbujanju
gospodarstva, odpravljanju administrativnih ovir, vsega tistega, nad čimer
tožijo naši podjetniki. Ta drugi del ukrepov je še pomembnejši.”

Državnemu premoženju pa spet namenjate veliko energije.
“Državnega premoženja je preveč, ker ga slabo upravljamo. Zavzemala sem se
za nacionalni interes, pa sem hudo razočarana, ko gledam, kam nas je pripeljal
in kako je bil izrabljen. Izrabili so to državno premoženje, ga nakazovali na
svoje račune v tujino, mi pa saniramo luknje. Medtem ko marsikatero podjetje,
ki so ga kupili tujci, normalno posluje, ljudje imajo plače, in takšnih
mahinacij ni.” 

Kaj pa novi premoženjski holding, zakaj ga podpirate?
“Ker mislimo, da je potrebno skupno, skrbno in strokovno upravljanje
državnega premoženja. Zavzemamo se, da se državno premoženje odproda, vendar ne
v vsakem času po vsaki ceni, ampak da se tam, kjer je strateškega pomena za
državo, ohrani vsaj 25 odstotkov plus ena delnica, kar ni strateškega pomena,
pa se lahko odproda in naloži, kjer je potrebno. Predvsem pa, da se to državno
premoženje učinkovito, pregledno in pošteno upravlja.”

Pred volitvami so stranke veliko govorile o čimprejšnjem umiku države iz
lastništva. Zdaj pa se v hrupu zaradi novega holdinga vsiljuje občutek, da gre
za poslednji lov na še neosvojeno.
“Jaz tega občutka nimam. Zavedam pa se, da je država lastnik, zato zanj
odgovarja vlada, s tem premoženjem pa upravljajo drugi in tu so velika
neskladja. Če smo upravljavci države, ta pa je lastnik, potem moramo imeti
vpogled v stanje in možnost nadzora. Ne da hočem imeti dobiček od tega, ampak
da imamo ekipo, ki je odgovorna vladi in seveda poštena in strokovna.”

Ko se je oblikovala sedanja vlada, je bilo rečeno, da stoji in pade s finančnim
ministrom. Ima ta zdaj vso podporo?
“Minister Šušteršič ima izredno težko nalogo, lahko ga le občudujemo, s
kakšno mirnostjo skuša vse stvari reševati, in to v teh težkih razmerah. Zaupam
mu, je strokovnjak na svojem področju, ni pa mu lahko. Zaradi bančnih lukenj,
groženj, da bodo naše bonitete padle … Z NLB se je zelo trudil, da bi KBC
kupila ta delež, a je to padlo v vodo; po mojem je bil v ozadju nekdo
drug.”

Kdo?
“Nekdo od zunaj v povezavi z notranjimi silami, ker tem ni do tega, da bi
prišlo do razkritja finančne luknje in bi se šlo po sledeh, kdo je za kaj
odgovoren. Mislim, da so v ozadju določeni lobiji, ki so imeli prej velik
vpliv. Zato je prav, da se izločijo slabe terjatve, naredi slaba banka, da se
vse skupaj najprej pogleda, kajti, kdo bo kupil banko, če niti ne ve, kakšna je
luknja. Nekateri si še vedno idealistično predstavljajo, da je ta banka državna
srebrnina, pa že dolgo ni več.”

V Bruslju je moral Šušteršič blažiti premierjeve besede o morebitnem grškem
scenariju, ki da nas čaka, da nam ne bi škodile.
“Predsednik vlade je hotel le opozoriti na resnost položaja, da bi se
zavedli, zakaj se nam državljanom jemlje. Upam, da se nam ta scenarij ne bo
zgodil. Nekateri sicer mislijo, pa kaj, vzamemo evropsko pomoč. Ni res! S tem
padejo vse naše bonitete, določena podjetja se bodo umaknila iz Slovenije, zato
je premier opozoril državljane, da bodimo previdni in pametni, in je minister
Šušteršič iskal za NLB druge rešitve.”

Kako pa Slovenci iz tujine gledajo na to krizo in Slovenijo, kaj pravijo?
“Najprej gledajo na Slovenijo kot na domovino, ki jo imajo radi, jo
pogrešajo, ji želijo vse najboljše. Seveda so razočarani, ko slišijo o
kriminalu, korupciji, saj so si tudi oni želeli in predstavljali drugačno
domovino. Mnogi so pripravljeni vlagati in jih spodbujamo, organiziramo
spoznavna srečanja gospodarstvenikov z našimi zamejskimi gospodarskimi
združenji. Mnogi so se v preteklosti že tudi opekli, ko so svoje premoženje
vložili v podjetja v Sloveniji, zato pravim, da moramo najprej narediti našo
domačo nalogo, potem pa bom tudi jaz z mirnim srcem povabila ljudi, naj vlagajo
v Sloveniji. Kdo bo pa vlagal, če ni plačilne discipline, če na sodišču ne
doseže svoje pravice, če gre njegov vložek v nič, če ima le jezo in težave. Da
ne govorim o odvečnih administrativnih stroških.”

Pri denarju se ljubezen do domovine konča?
“Predvsem se konča zaupanje vanjo. Na našem predvčerajšnjem posvetu o
koriščenju evropskih sredstev oziroma partnerskem sodelovanju smo ugotavljali,
da je Slovenija pri potrjevanju, izplačevanju in nadzoru evropskih projektov
slabša od vseh sosednjih držav, celo od Madžarske.”

Tudi tej vladi bi bilo najbrž lažje, če bi prej, še v opoziciji, podprla kakšno
reformo prejšnje vlade.
“Naša stranka ni bila v parlamentu in nismo imeli nobenih vzvodov
odločanja. Ko je šlo za pokojninsko reformo, nismo bili a priori proti,
opozorili smo na stvari, za katere smo mislili, da niso dobre in da se je o
njih pametno pogovarjati. Moj moto v politiki je, da ni pomembno, katera
stranka kaj predlaga, ampak kateri predlogi peljejo k boljšemu cilju. Ves čas
se zavzemam, da bi spoštovali tudi dobre predloge opozicije in iskali skupne
točke.”

Se ženski princip v politiki razlikuje od moškega, bi bilo dobro, da bi bilo v
vladi več žensk?
“Sama sem tudi izrazila to željo, vendar vsaka stranka pač sama izbira
svoje kandidate. Do neke mere smo ženske drugačne v politiki, tudi ko se
odločamo zanjo, je pri moških bolj v ospredju želja po vladanju, vodenju,
medtem ko nam ni najpomembnejše biti glavna, ampak kaj lahko naredimo.”

Kolumnistka v zadnjem Reporterju je zapisala, da bi moral predsedniški kandidat
Milan Zver postati zver, če bi hotel zmagati, češ, vsi hočemo kri v ringu, ne
mencanja. Se strinjate?
“Ne. Mislim, da predsednik države sicer mora imeti jasna in trdna
stališča, mora pa biti hkrati dostopen, širokosrčen, v mislih mora imeti vse
državljane, predvsem pa biti ta, ki povezuje in združuje. Milan Zver vsekakor
je takšen kandidat in mislim, da mu ni treba postati zver, sicer pa tudi drugi
kandidati niso zveri.”

SDS v tej koaliciji vaše stranke ne reže kot salamo?
“Nova Slovenija ima bolečo izkušnjo, ko smo kljub dobremu in napornemu
delu, ki smo ga opravili v takratni vladi, ko smo imeli zelo zahtevne resorje,
če omenim samo finančnega ministra, izpadli iz državnega zbora. Zavedamo se, da
smo naredili nekaj napak, in ne želimo jih ponavljati. NSi ima tudi zdaj svojo
linijo, poskušamo jo uveljaviti, seveda se pa ves čas zavedamo, da smo ena od
petih koalicijskih strank, najmanjša. Enakopravno smo sodelovali v koalicijskih
pogajanjih in pri sestavljanju koalicijske pogodbe. Pri pogajanjih za rebalans
proračuna smo povedali, s čim se ne strinjamo, in smo bili slišani, vsaj ko gre
za porodniška nadomestila, vrtce … Znamo uveljaviti, kar je za nas
pomembno.”

In vi se zavedate, da nimate najpomembnejšega resorja v vladi? In da bi se
lahko varčevalo tudi tako, da bi vaše ministrstvo ukinili?
“Mi nismo ministrstvo, vodim urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki
je nekoč bil del zunanjega ministrstva.”

Ta tehnična podrobnost ničesar ne spremeni.
“Ohranili smo funkcijo ministra, prvič zato, ker tako določa zakon, ki smo
ga sprejeli leta 2006, drugič pa, da damo težo našim rojakom po svetu. Če so
nekateri želeli prikazati, da je funkcija zaradi mene, verjemite, da ni, čeprav
jo z veseljem opravljam. Koalicija je sklenila, da urad ostane. Funkcije smo pa
delili nazadnje. V tistem času sem bila podpredsednica parlamenta in Gregor
Virant je želel ostati predsednik. Takrat sem rekla, da Novi Sloveniji povsem
zadošča, če ima podpredsednico parlamenta. V nadaljnjih razgovorih pa se je
pokazalo, da je bolje, če si tudi član vlade, ko si v koaliciji in vodiš
koalicijsko stranko. Zato sem predlagala, da Novi Sloveniji pripade ta urad.
Kot najmanjša koalicijska stranka smo izbirali zadnji.”

Dobili ste, kar je ostalo?
“Predstavili smo svoje prioritete in dobili urad za Slovence v zamejstvu
in po svetu ter ministrstvo za obrambo, ki predstavlja pomemben državotvorni
resor.”

Da bi Slovenci, ki živijo zunaj Slovenije, v domovini imeli večjo politično
težo, na primer prek zastopstva v državnem zboru, to pa so samo želje?
“Te ideje so se pojavljale že v predprejšnjem mandatu, ko je tudi Nova
Slovenija bila v parlamentu, sprožili smo te akcije. So pa določene ovire.
Spremeniti bi morali ustavo, ki predvideva 90 poslancev, za to pa potrebujemo
dvetretjinsko večino. Sami ne moremo, opozicija bi se morala strinjati. Pa zelo
težko je tehnično izvesti volitve, v Novi Sloveniji, ki ima podpredsednika za
Slovence po svetu, to vemo. Že v stranki ni preprosto, kaj šele v državi.
Težava je tudi, da v zamejstvu na primer naši Korošci nimajo dvojnega
državljanstva. Poslanec je pa lahko, kdor ima državljanstvo Republike
Slovenije. Če bi razrešili vse te dileme, sem takoj za to, da pol milijona
Slovencev po svetu dobi svojega predstavnika v državnem zboru.”

Kako je pa z mrežo slovenskih znanstvenikov po svetu, ki jo je začel plesti vaš
predhodnik Boštjan Žekš?
“Dopolnjuje se. Naslednji četrtek ima Svetovni slovenski kongres
konferenco mladih znanstvenikov, izobražencev. To bo lep dogodek in ga naš urad
podpira. Tudi podjetniki so povabljeni. Zavedati se moramo, koliko
strokovnjakov, znanstvenikov, gospodarstvenikov imamo po svetu, moramo jih
pritegniti v domovino, navezati stike.” 

Torej ni vse slabo, kar je delala prejšnja vlada?
“Takrat so napisali strategijo, ampak strategija ni dovolj, če je ne
spraviš v življenje. Ideja je bila od prej, jaz sem pa bolj človek dejanj, ko
se za stvar navdušim, ker mislim, da je dobra, jo želim uresničiti. Jeseni bo
še ena predstavitvena konferenca, verjetno na Ptuju, s predstavniki
gospodarstva iz zamejstva, štajerske regije, lokalnih skupnosti. Ko je bila
vlada na obisku v podravski regiji, sem že imela pripravljalno
srečanje.” 

Vaš predhodnik je rekel, da pa so Slovenci v bivših jugoslovanskih republikah
kar malo zapostavljeni, čeprav jih ni malo?
“Ne vem, zakaj bi bili zapostavljeni. Imajo svoja društva, ob vseh
pomembnih obletnicah jih še dodatno podpremo. Nimajo pa povsem enakega statusa
kot slovenske manjšine, ki živijo na strateško pomembnih mejnih območjih.”

Z Balkanom pa trgujemo.
“Podjetja imajo odprto pot kamorkoli, prav je, da gredo tja, kjer vidijo
priložnosti in interese. Bilo bi pa zelo narobe, če bi se usmerili samo na jug,
samo na Balkan, zanemarili pa ostali svet, kajti najboljši plačniki pa niso na
jugu, podjetnike lahko vprašate.”

Jeseni naj bi se znova prodajal Mercator. Boste kolega v vladi, gospodarskega
ministra Radovana Žerjava, ki ste ga učili v srednji šoli, prepričali, da se ga
le proda Hrvatom? Če bo Agrokor še za. V kakšno smer razmišljate v koaliciji?
“Mercator je poseben problem. Ne gre samo za prodajo tujcu. Koliko
dobaviteljev, koliko podjetij v ozadju lahko propade zaradi te prodaje!
Zagotovo bo treba pri Mercatorju drugače tehtati, kdo bo novi lastnik …
Žerjavov razred je bil pa najboljši, kar sem jih kadarkoli učila, minister je
bil odličnjak.” (Smeh.)

Tudi vas skrbi nizka samooskrbna moč Slovenije, ko gre za hrano?
“To je zagotovo težava Slovenije in je škoda, da je tako.”

Popraviti se da?
“Slovenska prehrambna politika zagotovo ni bila pametna in še vedno ni.
Zelo podpiram čim večjo samooskrbo. Doma imamo kmetijo in vem, kaj pomeni, če
pridelaš kaj svojega in veš, kakšne kakovosti je. Žal mi je, da je toliko
Slovencev opustilo vrtičke, ker se ni nič splačalo, ker je bila solata cenejša
v trgovini. Meni pa mož ne dovoli, da bi solato kupila v trgovini, ker nikoli
ne veš, od kod prihaja in s kakšnimi strupi je obdelana. Zemlja je bogastvo,
to, kar zraste, mora imeti svojo ceno. Slovenska hrana je pretežno še vedno
bolj kvalitetna od večine uvožene. Uvažamo slabo hrano, zato je tudi cena
nizka.”

Ampak ko se režejo plače in pokojnine, je težko kupiti drago.
“Mogoče smo Slovenci preveč potrošniško naravnani. Vajeni smo bili kar
metati v nakupovalni voziček, kupiti, če potrebujemo ali če ne. Potem pa gre
hrana v smeti. V Nemčiji sem še kot študentka videla, da kupujejo drugače, pa
so bogatejši od nas. Če so štirje v družini, bodo kupili štiri zrezke. A kupili
bodo dobro. Mi pa smo kupovali veliko in slabo.”

Kdo, mislite, bo novi predsednik Slovenije?
“Mislim, da najboljši analitiki nimajo odgovora. Želim si dobrega
predsednika, predsednika vseh državljanov. Zato z vsemi močmi delamo, da bo naš
kandidat zmagal, in verjamem, da bo dr. Milan Zver novi predsednik Republike
Slovenije.” 

Nekdo je zapisal, da v Sloveniji še ni mogoče, da bi bil predsednik s pomladne
strani. Vi se s tem ne strinjate?
“Ne, ne strinjam se. Lahko je tudi s pomladne strani. Gospod Zver je širok
človek, primeren bi bil lahko za vse, sploh če se bosta na levi strani spopadla
Türk in Pahor. Če bi v drugi krog prišla Pahor in Zver, mislim, da ima Zver več
možnosti za zmago.”

Se imate v Novi Sloveniji za edine prave dediče krščanske demokracije, se je
SLS odpovedala temu nasledstvu?
“Pravna naslednica SKD je SLS, samo da se oni le občasno deklarirajo kot
krščanskodemokratska stranka, v glavnem pa lovijo bolj sredino. Edino NSi je
izključno krščanskodemokratska. Nismo pa mi cerkvena stranka. Imamo politični
program, ki temelji na vrednotah krščanske demokracije.”

Skrivnost vaše uspešne vrnitve v državni zbor …
“Prvi in edini smo se vrnili.” (Smeh.)

Vaša volilna baza, verni ljudje so stranki dali še eno priložnost, morda
zadnjo?
“Zagotovo ni normalna situacija, če v Sloveniji, kjer se toliko in toliko
ljudi ima za kristjane, ni takšne stranke. Kdo pa nas bo podprl, če ne tisti,
ki živijo te vrednote. V politiki zastopamo kristjane! Koga pa naj.”

Kaj pa krščanski socialisti, bi jim v NSi ponudili roko, da se pridružijo? Od
Pahorja so šli.
“Ta poroka s Pahorjem, saj potem je bila tudi razporoka … Za nas ni
sprejemljivo, da se krščanska stranka povezuje z najbolj trdo levico. Zagotovo
imamo kaj skupnega, ampak do zdaj niti ni bilo nobene želje po združevanju ali
sodelovanju niti ni nobenih izgledov, da bi se krščanski socialisti uveljavili
v slovenskem prostoru.” 

Je to, da ste se vrnili v parlament, delo Nove Slovenije ali vpliv SDS?
“Od izpada iz parlamenta smo trdo delali na terenu, ustanavljali smo nove
občinske odbore, organizirali zbore za vrednote … Enkrat mi je Rosvita Pesek
rekla, da nobena stranka nima toliko izjav za javnost kot Nova Slovenija.”
(Smeh.) 

Še vedno prisegate na teren?
“Ja. Najprej smo morali naše ljudi prepričati, da nam bo uspelo. Vrnili
smo upanje. Veste, kakšno vzdušje je v stranki, ko izpadeš. Žalost, pesimizem,
negotovost, večno spraševanje ali nam bo uspelo. Zelo trdo smo delali za teh
slabih 5 odstotkov.”

Družinski zakonik je vsaj začasno pospravljen z mize, po vaši zaslugi ali
krivdi, odvisno od zornega kota.
“Mislim, da smo se v Novi Sloveniji prvi oglasili, jasno smo povedali, s
čim se ne strinjamo. Tako da po svoje nam je družinski zakonik tudi pomagal.
Dobili smo prostor v medijih, žal tudi na škodo drugih tem. Citirali so me, ko sem
govorila o družinskem zakoniku ali ko so bile ideološke teme. Mi pa smo dali še
stotine drugih izjav, a nismo bili povzeti. Tako da je včasih nastal vtis, kot
da NSi zanimajo samo ideološke teme in istospolni.”

Ampak je ne?
“Nas zanima življenje!” 

Obveljali ste za sovražnico istospolnih. Kaj pa če bi vi imeli istospolno
usmerjenega otroka?
“Nikoli se do istospolnih nisem obnašala sovražno. Kar nekaj jih poznam,
celo moji najbližji sodelavci so bili. V času, ko je Nova Slovenija imela ta
resor, je bil sprejet zakon o registraciji istospolnih partnerstev, v nobeni
levi vladi se to ni zgodilo. Nikoli nisem izražala nestrpnosti, samo družino
sem zagovarjala. Ne strinjam se s posvojitvijo otrok, zaradi načina življenja
istospolnih in ker mislim, da otrok potrebuje očeta in mamo. To je bila vsa
moja nestrpnost. Naj se tudi premoženjske zadeve, če je kaj problematično,
uredijo v obstoječem zakonu. Ne pa da se to meša z družinskim zakonikom.”

To bi bilo vaše stališče, tudi če bi šlo za vašega otroka?
“Tako je. Z druge strani pa sem doživela veliko nestrpnosti. Sramotenja,
grdih besed, ker je bilo moje stališče za njih moteče.”

Vi tudi mislite, da imajo lačni prednost pred izbrisanimi?
“Vsi vemo, da problem izbrisanih ni takšen, kot ga želijo nekateri prikazati.
Vsi vemo, da so imeli pol leta časa urediti stvari.”

Kaj bi uredili?
“Da pridobijo državljanstvo!”

Vemo, da ne gre za državljanstvo. Iz evidence stalnega bivališča so bili
kratkomalo izbrisani.
“Kot tujci bi si lahko uredili bivališče, pa si ga niso. Komur se je
zgodila krivica in ni mogel dobiti papirjev, smo za to, da dobi odškodnino. Naj
se rešuje od primera do primera. Kdor je pa špekuliral in niti ni več živel
tukaj, ker ni verjel v Slovenijo ali je celo delal proti njej, oprostite, za
takšne pa nimam posluha.”

Sodba strasbourškega sodišča zdaj je, treba jo bo uresničiti.
“Tu pa bi morali malo vprašati gospo Katarino Kresal, ki je vneto
govorila, da ne bo nobenih odškodnin in da v najboljši veri rešuje ta
problem.”

Ampak ne bo Katarina Kresal plačala odškodnin.
“Veste kaj, mislim, da izbrisani niso prvi, ki bi morali dobiti
odškodnino. Mi še vseh krivic druge svetovne vojne nismo poravnali.” 

Res, žalostno. A kaj ima to z izbrisanimi?
“Seveda imamo hud problem, a nisem ga jaz zagrešila. Koliko pa si jih je
po drugi strani uredilo državljanstvo. In poznajo te ljudi, ki zdaj
izsiljujejo, zdi se jim nevzdržno, da bodo dobili odškodnino.”

Strasbourško sodišče da je podleglo izsiljevanju?
“Rekli so, da je bila diskriminacija glede na nacionalno pripadnost. S tem
se ne strinjam. Vsi so lahko dobili državljanstvo, vsi so si lahko uredili
dokumente.”

Ampak tudi če bi bil samo en krivičen primer, je madež za državo?
“Zagotovo, se strinjam.”

Trije šefi koalicijskih strank, vi pa Karl Erjavec in Radovan Žerjav, ste
podpredsedniki vlade. To je formalno ali vas premier upošteva?
“Zagotovo je nekoliko višji status, kot če si samo minister v vladi.”

Bodo prej naslednje parlamentarne volitve kot pa spremenjena ustava?
“Zaenkrat slabo kaže, da bomo karkoli spremenili.”

Kdaj pa, mislite, bodo volitve?
“Čez dobra tri leta, ne? To bi bilo normalno. Za Slovenijo ne bi bilo
pametno, da bi kar naprej menjavali vlade, s tem da se prejšnja opcija ni
popolnoma nič izkazala, da bi nam zdaj dajala kakšno upanje, da se bo v
prihodnje.”

Za prejšnjega premierja je veljalo, da preveč razpuščeno vodi, za sedanjega
velja, da je avtoritativen, celo avtoritaren. Se strinjate?
“Vsak ima svoj način vodenja. Ne zagovarjam hude avtoritarnosti, vem pa,
da je v situaciji, v kakršni smo, strožji način vodenja zagotovo bolj primeren.
Nič pa ni enoznačno. Sedanji predsednik vlade zna biti avtoritativen, zna pa
biti tudi zelo dialoški.” 

Milan Zver svari, da se Sloveniji slabo piše, če v ustavo ne bo dala fiskalnega
pravila in s tem državno zadolževanje v verige.
“Zagotovo bi bil to dober signal finančnim institucijam. Še bolj pa je
pomembno, da se tega držimo v praksi. NSi je za fiskalno pravilo v ustavi.
Opozicija pa ni za, čeprav so prvi govorili o tem. Razočarana sem nad SD in
tudi nad Jankovićem. Ko je vse dogovorjeno, si premisli, zlasti za Pozitivno
Slovenijo to velja. Tako je bilo tudi glede referendumske zakonodaje. Na NSi je
zdaj nekoliko, ali bo podprla referendumske spremembe.”

Ali bo pa kriva, če jih ne dobimo?
“Od začetka imamo stališče, da kvorum ni pameten. Tudi SDS in SLS sta šele
pozneje pristala na kvorum.”

Ker si ta koalicija ne želi usode prejšnje, ki ji je vse, kar je načrtovala,
padlo na referendumu?
“Zagotovo. Prelahko je priti do referenduma, vlada nima prave moči.
Referendumi slabijo vlado. S kvorumom pa se v NSi ne strinjamo. Referendum je
razpisan, opravili ga bomo, potem pa rekli, da ne velja, ker je prišlo premalo
ljudi? Kaznovani bodo tisti, ki se udeležijo. Saj to je kakor da skuhaš večerjo,
ker ne pride dovolj povabljenih, jo pa vržeš v smeti.” 

Niste cerkvena stranka, ste rekli.
“Seveda nismo. Smo krščanski demokrati. Sem pa kot oseba članica
Cerkve.”

Bankrot mariborske Cerkve ni šel mimo vas?
“Mariborska nadškofija je tudi meni zapravila delnice. Vse certifikate,
tudi od otrok, sva z možem vložila v Zvonove, tako da lahko rečem, da so zelo
negospodarno ravnali tudi z mojim premoženjem. Ni pa to celotna slovenska
Cerkev. Duhovniki po drugih škofijah in župnijah trpijo, tudi oni se čutijo
ogoljufane. Na koncu smo vsi verniki osramočeni in žalostni zaradi tega, kar se
je zgodilo. Ampak to je vendar zgrešeno poslovanje peščice ljudi! Saj za NLB
tudi nismo odgovorni državljani, temveč tisti, ki so jo vodili.”

S Slovenijo po dobrih 20 letih prav zadovoljni niste?
“Nisem. Slovenija je moja domovina, moja najljubša dežela, želim ji
najboljše. Vem, da je veliko problemov, a nisem pesimistična. Kdo pa jo bo
rešil, če ne mi? Po horoskopu sem levinja, pravijo, da za leve ni problemov,
vse je mogoče rešiti.” 

Potem ste pa vi zver?
“Kralj zveri.” (Smeh.)

/Vir: tiskana izdaja časopisa Večer, dne 14. 7. 2012/