V SLOVENIJI IMAMO REVŠČINO ZATO, KER NE MOREMO NASITITI BOGATIH IN POHLEPNIH

»Pred letom in pol smo v tej dvorani obravnavali zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave, ki jo je s prvo podpisanim Jožetom Horvatom, vložila skupina kar 89 poslancev. S tem ko smo takrat pokazali enotnost in jasno politično voljo, da se preišče poslovanje DUTB, ter odkrije domnevne nepravilnosti, je bila to gotovo najboljša možna popotnica za delo preiskovalne komisije. Kot ugotavljamo danes, je bila odločitev za ustanovitev preiskovalne komisije pravilna,« je ob vmesnem poročilu parlamentarne preiskovalne komisije o DUTB dejal njen novi predsednik Aleksander Reberšek.

Poudaril je, da je komisija pod vodstvom Jerneja Vrtovca opravila odlično delo, ter enkrat za vselej razčistila nekatera do sedaj neodgovorjena vprašanja, ki so se redno pojavljala v javnosti. Vse to pa je razvidno iz vmesnega poročila, ki ga poslanci potrjujejo na tej seji.

Iz vmesnega poročila je mogoče razbrati, da glede na takratno stanje v banki in takratne okoliščine, ter ugotovljeno dejstvo, da je NLB sama slabo ocenjevala tveganja, posledica česar je bil visok delež slabih terjatev, je bil proces državne pomoči s prenosom slabih terjatev na DUTB edini mogoč in smiseln.

A to ne pomeni, da je v sanaciji bančnega sistema vse potekalo brez močno spornih ravnanj. »Tako je že iz dela preiskovalne komisije in njenih sej razvidno, da se je seznam za prenos terjatev na DUTB prilagajal, da so določena podjetja poskušala lobirati pomembnejše akterje, ter da so določena interesna združenja pošiljala raznorazna pisma v imenu določenih podjetij, ter da so v nekaterih delih bili izkazani izraziti konflikti interesov,« je pojasnil poslanec NSi.

Preiskovalna komisija je nedvoumno dokazala tudi, da je bančna luknja dejansko obstajala, pri čemer se lahko upravičeno sprašujemo zakaj glavni krivci za njen nastanek še danes, že skoraj desetletje po finančni krizi, zanjo še niso odgovarjali. »Žal mi je le, da dokumentacija nosi oznako bančna tajnost, in zato ne moremo celotni slovenski javnosti podrobno razkriti, kako so med tem, ko so navadni državljani s težavo pridobivali kredite za nakup stanovanja, izbrana podjetja prejemala večmilijonske kredite, ki so imeli slaba oziroma celo neobstoječa zavarovanja,« je dejal Aleksander Reberšek in dodal: Kako naj to razložimo davkoplačevalcem, ki so na koncu plačali sanacijo teh bank? Kako naj tem istim državljanom razložimo, da očitno bankirji na NLB ne bodo preganjani niti v zadevi Farrokh, kjer sta državno tožilstvo in NPU zavzeli nasprotno stališče, kot kar dve preiskovalni komisiji državnega zbora, vsaka izmed njih s svojim diametralno nasprotnim političnim predznakom?«

Vsem je zagotovil, da bo po svojih najboljših močeh prispeval k nadaljevanju dobrega dela komisije, ter poskušal doseči, da bodo odgovorni za nastalo situacijo za to tudi odgovarjali. »Zavedam pa se, da kot predsednik preiskovalne komisije nimam možnosti, da bi prisilil priče, da nam izpovejo resnico, saj lahko vsi odgovarjajo, da se ne spomnijo. Vse kar lahko naredimo je to, da preučujemo pridobljeno oziroma zaseženo dokumentacijo in med prebiranjem slednje, moram priznati, postanem depresiven, saj medtem ko navadni ljudi ne morejo dobiti kredita za stanovanje, so izbranci v bančni sistem zvrtali milijardno luknjo. Za to pa še danes, že desetletje po finančni krizi, ni odgovarjal nihče,« je poudaril poslanec NSi.

Prepričan je, da imamo parlamentarne komisije zato, da pred slovensko javnostjo razčistimo, kje so se dogajale nepravilnost in tudi javno izpostavimo tiste, ki smo jih dobili s prsti v marmeladi oziroma katerih huda malomarnost je prispevala k poslabšanju življenjskega standarda vseh nas državljanov. »Zaradi takšnih ljudi, vsi živimo slabše. Upam si celo trditi, da v Sloveniji ni revščine zato, ker ne moremo nahraniti revnih, ampak je revščina zato, ker ne moremo nahraniti bogatih in pohlepnih,« je še dejal poslanec NSi.