V NSi SMO V LUČI OPOZORIL FISKALNEGA SVETA IN JUNIJSKIH PODATKOV O STANJU JAVNIH FINANC ZELO ZASKRBLJENI

»Če vam je zunaj vroče, ni vroče le zunaj, ampak tudi na področju slovenskih javnih financ. Ko gre za javno finančno vzdržnost, nas situacija zelo skrbi. Prihajajo časi, ko bo morala biti Slovenija bolj preudarna pri upravljanju s proračunskimi sredstvi. Kot kažejo prvi podatki Ministrstva za finance, je junijski primanjkljaj državnega proračuna znašal 190 mio EUR, v prvih šestih mesecih letos pa je primanjkljaj državnega proračuna znašal kar 413 milijonov evrov. Tako, da imamo dvakrat višji primanjkljaj kot v enakem obdobju lani. Deljenje bonbonov, kot smo jih poznali v prvem letu tega mandata, v nedogled pač ne bo šlo. Sprašujem se, kdo sploh še krmari to ladjo, kar se tiče javnih financ,« je uvodoma dejal poslanec Jernej Vrtovec na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve za sklic nujne seje KNJF.

Glede na napovedane politike in obljube vlade se zdi, da se na finančnem ministrstvu ne zavedajo resnosti stanja javnih financ. »Skupni prihodki so bili v prvih petih mesecih letos medletno nižji za 2,0 %, predvsem zaradi nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, EU sredstev in nedavčnih prihodkov ob znatnem učinku lanskih visokih osnov. Zaskrbljujoč je predvsem medletni padec prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb (-15,9 %) in EU sredstev (-13,5 %). Kot opozarja Fiskalni svet, so bili prihodki iz naslova EU sredstev pri pripravi proračuna ocenjeni preveč optimistično. Skupni odhodki so bili v prvih petih mesecih letos medletno višji za 2,0 %, t. i. »očiščeni« odhodki (brez upoštevanja COVID odhodkov in učinka ukrepov za blažitev draginje) pa so bili višji za 6,6 %,« je zaskrbljen predsednik komisije za nadzor javnih financ.

V NSi smo v luči opozoril fiskalnega sveta in junijskih podatkov o stanju javnih financ zelo zaskrbljeni. »Predvsem je problematična rast očiščenih javnofinančnih odhodkov. V letu 2024 pa se, kot rečeno, ponovno uvaja fiskalno pravilo. Proračunska varovalka za uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka znaša 240 milijonov EUR. Nekatere ocene izvedbe reforme plač v javnem sektorju predvidevajo, da bodo potrebni javnofinančni izdatki znašali milijardo evrov. Za uvedbo dolgotrajne oskrbe bo v letu 2024 po oceni potrebnih dodatnih 72 milijonov EUR in 263 milijonov EUR v letu 2025. Ko bo leta 2026 sistem dolgotrajne oskrbe deloval v celoti, je javni del stroškov ocenjen na 1.049 mio EUR,« je še dodal Jernej Vrtovec.

Pojavlja se vse več svaril o ohlajanju svetovnega in evropskega gospodarstva. Nemčija je tako dejansko že v recesiji. Vprašati se je treba, na kakšen način bomo polnili državni proračun ob vsem tem.

Gospodarska združenja vlado že več mesecev opozarjajo, da so razmere alarmantne, saj se je industrijska proizvodnja močno skrčila. Ob tem je opozoril, da je nerazumljivo, da vlada ob vsem tem dviguje stroške dela in z različnimi birokratskimi ukrepi znižuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Prvi pravi ukrep bi bil zakon o dohodnini iz zmanjšanje obremenitve plač.

Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa:

1. Komisija za nadzor javnih financ priporoča Vladi, da skrbno spremlja rast »očiščene« javne porabe in ne sprejema ukrepov, ki bi poslabšali strukturni položaj javnih financ.
2. Komisija za nadzor javnih financ priporoča Vladi, da zaradi padca mednarodne konkurenčnosti Slovenije in padca industrijske proizvodnje pripravi ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja (uvedba razvojne kapice, razbremenitev stroškov dela, debirokratizacija, strategija delovnih migracij) kot temeljnega pogoja za stabilnost slovenskih javnih financ.

Celotno zahtevo si preberite TUKAJ.