V NSi NASPROTUJEMO SPREMEMBAM ZAKONA O RTV

V NSi spremembam zakona o RTV nasprotujemo. Vladni predlog Zakona o Radioteleviziji Slovenija predvideva, da bi čez noč, z dnem uveljavitve zakona, prenehal mandat vsem 29 članom programskega in 11 članom nadzornega sveta, prav tako pa tudi mandat generalnega direktorja ter direktorjev radia in televizije.

V imenu depolitizacije se izvaja politizacija. Namesto da bi se vlada ukvarjala s prioritetami – blaginjo ljudi, draginjo, energetsko krizo in prehransko varnostjo, se ukvarja s tem, kako bo s politizacijo javne RTV lahko ljudem – državljanom sporočala, kar bo želela in česar ne bo, te novice pač ne bo. Prioriteta vlade dr. Roberta Goloba torej postaja prevzem RTV,  cilj pa zamenjava celotnega vodstva RTV.

Po vladnem predlogu bi programski in nadzorni svet RTV nadomestil enoten organ upravljanja – svet RTV. Ta bi bil sestavljen iz 17 članov, šest iz vrst zaposlenih in enajst predstavnikov javnosti, od katerih ne bo nobenega več imenoval Državni zbor. Enajst predstavnikov javnosti bi imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, nacionalni svet invalidskih organizacij ter varuh človekovih pravic. Odsotnost predstavnikov gledalcev in poslušalcev  v svetu zavoda RTV ne moti nikogar. V imenu sodelovanja civilne družbe se civilno družbo izključuje. Izključuje se predstavnike dela civilne družbe, ki plačuje prispevke in davke tudi za delovanje javnega zavoda RTV SLO.

Menimo, da si mora RTV kot javni servis povrniti zaupanje državljanov, tako desnih kot levih. Pri pravici do obveščenosti državljanov in svobodi izražanja je po eni strani ključna novinarska etika in zavezanost visokim standardom poročanja. V prvi vrsti to pomeni, da se objektivno poročanje ne prepleta z osebnim mnenjem – kar seveda ne pomeni, da ga novinar ne sme izraziti – mora pa bralcu, gledalcu ali poslušalcu jasno sporočiti, da je to njegovo mnenje, ne pa objektiven prikaz nekega dogodka. Tega je bilo v preteklosti veliko. To pravi tudi civilna družba. Zato so tudi težnje po neobveznem, prostovoljnem plačevanju naročnine večje.