USTAVNE SPREMEMBE: STORJEN PRVI KORAK NA POTI K BOLJŠEMU SODSTVU

DELI:
01.12.2023, NSi

Stanje v slovenskem sodstvu je slabo. Tega ne pravijo samo državljani, ampak tako meni tudi določen del sodnikov. Treba je torej nekaj spremeniti in v NSi točno to tudi delamo. Ali kot je v razpravi dejal predsednik NSi Matej Tonin: “Če sodniška elita trdi, da so predlagane spremembe napačne, sem vsak dan bolj prepričan, da so korak v pravo smer.” Sodni svet, ki izbira nove sodnike, je namreč ena izmed bolj vase zaprtih in netransparentnih institucij v našem sodstvu, ki potrebuje močno prevetritev.

Na današnji seji ustavne komisije je tako tekla razprava o ustavnih spremembah, ki uvajajo poskusni mandat sodnikov, večji transparentnosti delovanja Sodnega sveta, in prenosu končnega imenovanja sodnikov na institut predsednika republike. Ustavna komisija je z 12 glasovi za in 5 proti podprla prvi razdelek predloga za začetek postopka za spremembo ustave. Predlog se nanaša na štiri člene, ki določajo imenovanje sodnikov. Za potrditev besedila je bilo treba zbrati najmanj dve tretjini vseh članov komisije. Seja komisije je bila nato prekinjena, obravnava amandmaja NSi, ki dodaja varovalo k uvajanju teh sprememb, pa bo potekala v nadaljevanju seje.

Razprava na ustavni komisiji je presenetljivo pokazala, da ustavnim spremembam v sodstvu poleg sodniškega sveta nasprotujejo v SDS, kjer slovensko pravosodje že dolga leta označujejo za “krivosodje”…

Državni zbor je v zgodovini samostojne Slovenije na predlog Sodnega sveta imenoval že na stotine sodnikov. Zavrnil ni skoraj nobenega. Podatki kažejo, da v obdobju od 2012 do 2022 zgolj dva kandidata v Državnem zboru nista prejela podpore. Kaj nam ta pristojnost Državnega zbora pomaga, če vse te sodnike dejansko izbira Sodni svet? Očitno ne veliko. Realnost kaže, da ni tako pomembno, kdo predlagane sodnike formalno potrdi, veliko bolj pomembno je, kdo jih predlaga. In to je Sodni svet.

Zato je NSi v okviru postopka spremembe Ustave zahtevala korenito reformo delovanja Sodnega sveta. Sprejet je bil naš predlog sklepa, da strokovna skupina pripravi predlog ustavne spremembe, ki bo omogočil večjo transparentnost, profesionalizacijo ter jasne pogoje za članstvo v Sodnem svetu. Na teh področjih smo dosegli pomembne premike.

Prvo vprašanje je sestava Sodnega sveta. Državni zbor v sedanji ureditvi svoje člane Sodnega sveta imenuje na predlog predsednice republike. Po spremembah pa Državni zbor na ta predlog ne bi bil več vezan, ampak bi bil pri tej odločitvi popolnoma avtonomen. To bi povečalo težo zakonodajne veje oblasti pri oblikovanju tega ključnega organa.

Za imenovanje članov Sodnega sveta v Državnem zboru se bo poleg tega po novem zahtevala dvotretjinska večina. To pomeni, da nobena politična stran ne bo mogla sama imenovati članov v Sodni svet. Iskati bo treba pravne strokovnjake, ko so široko sprejemljivi.

Ko bo Sodni svet odločal o predlogih za nove sodnike, se bo za ta glasovanja v Ustavi določa zahteva po dvotretjinski večini vseh članov Sodnega sveta. Člani Sodnega sveta, ki so sodniki, torej predloga za imenovanje novih sodnikov po Ustavi ne bodo mogli določiti brez članov imenovanih s strani Državnega zbora.

Zelo pomembno je, da je bil sprejet tudi amandma Nove Slovenije, ki je določil ustavno zahtevo, da bo moral biti Zakon o sodnem svetu, ki ureja njegove člane in njegovo delo, sprejet z dvotretjinsko večino. To pomeni z opozicijo.

Ko bo Državni zbor sprejemal novelo Zakona o sodnem svetu, bo torej treba upoštevati tudi predloge opozicije. Takrat bomo imeli priložnost, da se ta ključen organ celovito reformira.

Zahtevali bomo transparentnost njegovega delovanja. Zahtevali bomo, da so njegove odločitve in obrazložitve ter poimensko glasovanje posameznih članov javne. Zahtevali bomo jasne in stroge pogoje za članstvo v Sodnem svetu. Tudi za člane iz sodniških vrst. Zahtevali bomo profesionalizacijo njihovega dela. Zahtevali bomo, da člani iz sodniških vrst prihajajo iz različnih sodnih stopenj.  Verjamemo, da bo v strokovni javnosti nastalo še več idej, kako do tega priti. To bo odlična priložnost, kjer bodo različni pravni strokovnjaki imeli priložnost podati svoje predloge za izboljšanje delovanja tega organa, ki je za formiranje sodne veje oblasti gotovo daleč najbolj pomemben.

Sodni svet mora postati podvržen strokovni kritiki. Naš cilj so bolj kakovostne odločitve Sodnega sveta. Brez tega v sodstvu nikoli ne bo napredka. Nikoli. In dokler se ta reforma ne bo uveljavila, tudi prenosa pristojnosti imenovanja sodnikov na predsednika republike ne bo.

Vložen amandma Nove Slovenije namreč zahteva, da se prenos imenovanja sodnikov z državnega zbora na predsednika republike uveljavi šele takrat, ko se bo uveljavila tudi novela zakona s korenito reformo Sodnega sveta. Brez temeljite prevetritve Sodnega sveta tudi prenosa te pristojnosti ne bo.

Sprašujemo se, ali bi bilo boljše, če se nič ne spremeni in Državni zbor še naprej po tekočem traku potrjuje sodnike, ki jih predlaga Sodni svet. Ali ne bi bilo boljše, da pridemo do spremembe, ki vključuje tudi korenite spremembe Sodnega sveta? Ali bo stanje v slovenskem sodstvu po teh spremembah popolno? Gotovo ne. Ali bo vsaj nekoliko boljše? Bo. Ocenjujemo, da velja to priložnost izkoristiti.

Naš predlog namreč pomeni prevetritev delovanja sodne elite. Ta je bila do sedaj v preveliki meri zaprta v svoj mehurček. Krčevito nasprotovanje temu predlogu s strani Sodnega sveta ter Slovenskega sodniškega društva že kaže, da naše rešitve za njihov sistem pomenijo pomembne premike.

NSi je k predlogu sprememb ustave predlagala amandma, da se prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov z Državnega zbora na predsednika republike uveljavi šele takrat, ko bo z dvotretjinsko večino spremenjen tudi Zakon o sodnem svetu. Brez temeljite prevetritve Sodnega sveta torej tudi prenosa te pristojnosti ne bo. O amandmaju bo ustavna komisija glasovala na prihodnji seji, za NSi pa je to osnovni pogoj, da bomo podpri tudi spremembo prenosa imenovanja sodnikov iz Državnega zbora na predsednika republike. Če amandma NSi ne bo sprejet, pa omenjenega prenosa pristojnosti ne bomo podprli.

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJTE DONIRAJTE VČLANITE SE