TV intervju – vodja PS NSi mag. Matej Tonin

KAKO BI OPISALI PRVIH ŠEST MESECEV MANDATA?

Prvih pol leta je bilo kar »divjih«. Poslanska skupina Nove Slovenije je kar obremenjena, s štirimi poslanci moramo opraviti toliko dela kot tisti s šestindvajsetimi ali pa osemindvajsetimi poslanci, ampak se ne damo. Trudimo se, in dajemo vse od sebe, ker vemo da imamo odgovornost do vseh tistih, ki so nam decembra 2011 namenili svoj glas.

KAKŠNI SO ODNOSI MED POSLANCI?

Različni, med nekaterimi poslanskimi skupinami so odnosi zelo dobri, med določenimi pa tudi nekoliko bolj zadržani. Odvisno je, kako se posamezni poslanci razumejo med sabo. Poslanska skupina Nove Slovenije sodeluje z vsemi poslanskimi skupinami, tudi z opozicijskimi, izmenjujemo naša stališča in se pogovarjamo. Mislimo, da je to dobro, da se čim več pogovarjamo.

KAJ MENITE O PREIMENOVANJU VOJAŠNIC?

Če kdo, potem je naša generacija tista, ki more dati zahvalo tistim generacijam, ki so leta 1990/1991 dali svoje življenje za samostojno Slovenijo. Če tega ne bomo storili mi, potem tega ne bo storil nihče. Mislim, da je ob številnih obeležjih, ki jih imajo borci NOB-ja, prišel čas, da obeležja dobijo tisti, ki so se borili v vojni za Slovenijo.

KAKŠNO JE STANJE V SLOVENSKEM BANČNEM SEKTORJU?
Slovenski bančni sistem je bolan, zato se ta vladna koalicija izrazito trudi, da bi ga ozdravila. Temeljni problem je kreditni krč, posledica kreditnega krča pa je, da banke ne kreditirajo slovenskih podjetij, zato podjetja ne morejo izvajati projektov, s tem pa dnevno izgubljamo delovna mesta. To pa za sabo potegne veliko težav. Opravil se je podrobni pregled delovanja Nove ljubljanske banke, ki je pokazal, da so stvari precej dramatične, vendar ne takšne, da jih mi sami ne bi znali rešiti, oziroma odpraviti. Z dokapitalizacijo NLB-ja smo naredili en korak k reševanju bančnega sistema, potrebnih pa bo še več drugih korakov. Temeljno vprašanje pa je predvsem v tem, kako in na kakšen način reševati nasedle naložbe, ki jih imajo banke in slabe terjatve. Ko govorimo o slabih terjatvah, to pomeni, da gre za dolgove, ki jih tisti ki so dolžni vračajo prepozno ali pa jih niti ne morejo vrniti. Gre za dve konceptualni razliki. Eni zagovarjajo, da je to problem bank, banka naj problem nasedlih naložb in slabih terjatev reši sama. Posledica tega bo, da se bodo banke s tem ukvarjale še dolga leta in ne bodo ustrezno kreditirale slovenskega gospodarstva tudi v prihodnje, s čimer izgubimo vsi. Drugi način pa je, da poskušamo bankam pomagati z ustanovitvijo t.i. slabe banke. Takšen princip so izbrali v Nemčiji, gre za to, da se ustanovi neka agencija, ki od bank odkupi te slabe naložbe (zasegle delnice, zasegle nepremičnine), z njimi upravlja in jih v nekem kasnejšem obdobju proda po ugodni ceni. Menim, da s tem pridobimo vsi. Predvsem pridobijo banke, ker se očistijo, in se posvetijo svoji vlogi. Tudi država s tem dobi več. Tudi sedaj so nekatere banke v večinski lasti države. Če banke pustimo kot so, izgubimo davkoplačevalci. Če pa ustanovimo slabo banko, pa lahko v kasnejšem obdobju vsaj poskušamo nekaj iztržiti iz teh »zaseglih« delnic, nepremičnim in podobnih stvari.

KAJ MENITE O VARČEVALNIH UKREPIH?

Zakon o uravnoteženju javnih financ je bil za marsikoga neprijeten, veliko ljudi je bilo nezadovoljnih, ampak to je bilo enostavno nujno storiti, če tega ne bi storili potem bi najverjetneje konec leta javni uslužbenci in upokojenci ostali brez prihodkov. Vsi nam zatrjujejo, da je bil sprejem tega zakona prvi predpogoj za vse nadaljnje ukrepe. Brez sprejema tega zakona mi najverjetneje ne bi mogli računati na kakršnokoli gospodarsko rast in bi še naprej hodili v nekem začaranem krogu iz katerega bi bila rešitev še veliko težja. Ali bo potrebno v prihodnosti še kaj dodatno zarezati bo vse odvisno od prihodnjega gospodarskega razvoja. Če bodo gospodarski kazalci v drugi polovici leta nekoliko boljši, kar bo pomenilo, da bomo v proračun zbrali nekoliko več sredstev, potem nekih še bolj drastičnih ukrepov ne bo potrebno sprejeti. V kolikor pa se bo kriza še nekoliko zaostrila potem nam ne »uidejo« še nekoliko ostrejši ukrepi.

KAJ MENITE O PRIVILEGIRANIH POKOJNINAH?

Dejstvo je, da drži trditev vlade, da najšibkejšim državljanom njihovega socialnega statusa ne bomo poslabšali. Vsi upokojenci, ki imajo nižje pokojnine, kot je 625 EUR se jim pokojnine ne bodo zmanjšale. Vsi tisti, ki imajo višje pokojnine, bodo v določenem delu dobili manjši upokojenski regres. Izjemne pokojnine, borčevske pokojnine, vse pokojnine, ki se plačujejo iz državnega proračuna pa so znižane. To je smiseln ukrep, ker gre pri izjemnih pokojninah za nekoliko višje pokojnine, to je edini način, da pravično zarežemo tudi med upokojenci. Če gledate zdajšnje podatke, boste videli, da so se upokojencem znižale pokojnine, predvsem tistim, ki imajo pokojnine višje od 1000 EUR. Verjamem, da je težko sprejeti, da se ti pokojnina zniža za 200, 300 EUR, verjamem, da je to neprijetno, vendar naj se ti ljudje vprašajo, kako se počutijo tisti, ki danes prejemajo 400, 500 ali pa 550 EUR visoko pokojnino. Rekli smo, da bodo tisti, ki zaslužijo več, nosili večje breme krize, in to danes uresničujemo.

ZAKAJ JE POMEMBEN VNOS FISKALNEGA PRAVILA V USTAVO?

Sprejem zlatega fiskalnega pravila je pomemben predvsem zaradi sporočila zunanjim trgom, zaradi naše kredibilnosti v svetu. Če bi to pravilo vnesli v ustavo bi se predvsem cena denarja v tujini za nas znižala, to je bistvena stvar. Če tega ne bomo storili, potem bo denar v tujini za nas dražji in ne bomo imeli tako močne zaveze, kot bi jo imeli z ustavo, da bomo porabili le toliko kot bomo porabili. Ta zaveza je predvsem pomembna za prihodnje rodove. Če mi ves čas trošimo več kot ustvarimo, potem »slej ko prej« pride poračun, ko bodo generacije, ki bodo prišle za nami te naše dolgove morale poravnati.

KAJ MENITE O TAKO IMENOVANIH IZBRISANIH?

O izbrisanih je potrebno vedeti naslednje: leta 1991 sta bila sprejeta dva osamosvojitvena zakona, eden je Zakon o državljanstvu, drugi pa Zakon o tujcih. Zakon o državljanstvu je vsem državljanom nekdanje Jugoslavije ponujal slovensko državljanstvo. Kar 200 000 ljudi iz republik nekdanje Jugoslavije se je odločilo in sprejelo to državljanstvo. 25 000 ljudi se za to ni odločilo. Teh 25 000 ljudi je imelo kasneje možnost, da si je uredilo status tujca. Razumem posameznike, če so prihajali iz Srbije, Hrvaške, Bosne, da niso želeli slovenskega državljanstva. Ne razumem pa jih, zakaj si niso želeli do 26. februarja 1992 urediti status tujca, to bi si lahko brez problema uredili in ne bi imeli nobenih težav. Zakaj tega niso storili? Obstajajo trije razlogi. Da niso spoštovali in verjeli v Republiko Slovenijo, in so mislili, da s Slovenijo nič ne bo. Da jih enostavno ni bilo v Sloveniji, ker so bili kjer drugje, so se vrnili v svoje republike. Ali pa so bili nepismeni, niso poznali zakonodaje. Pomembno je, da sedaj naša vladna koalicija sprejme neko sistemsko zakonodajo, ki bo omogočala, da pogledamo vsak primer posebej, v čem je problem. Če je problem nepismenosti, če je problem nevednosti, nepoznavanja zakonodaje, potem nimam težav, da se krivica popravi za nazaj. Če pa gre za kakšne druge razloge pa imam velik problem, zakaj bi danes nekdo dobil neke bonitete, celo državljanstvo, če pa v to Slovenijo pred dvajsetimi leti ni verjel. Verjamem, da imamo sedaj eno leto časa, da te stvari trezno premislimo in naredimo neko pametno rešitev.

KAJ MENITE O PROJEKTU TEŠ6?

Poslanska skupine Nove Slovenije poroštva za 440 milijonov EUR ne bo podprla. Ocenjujemo, da gre za podobno zgodbo kot je bila gradnja slovenskih avtocest in predorov, kjer so se stvari dražile in dražile in za to ni nihče odgovarjal. Pravimo, da če je stvar toliko profitna kot se govori, potem naj ta denar dobijo pri komercialnih bankah, za ta projekt pa zastavijo samo termoelektrarno.

PRED KRATKIM STE SE POROČILI. KAKO SE POČUTITE V VLOGI MOŽA?

Enkratno. Poroko priporočam vsem koruznikom, dejansko se po poroki vse spremeni na bolje, če bi vedel bi to storil že prej.

ALI Z ŽENO NAČRTUJETA NARAŠČAJ?

To je pa od Tistega zgoraj odvisno. Bomo videli koliko otrok bo dal.

SI BOSTE VZELI KAJ ČASA ZA DOPUST?

Upam, da nama bo uspelo iti na dopust. Eno leto bo že odkar nisem bil na dopustu. Od lanskega poletja smo bili ves čas »v pogonu«, kampanja, pogajanja po volitvah, Zakon o uravnoteženju javnih financ, vse skupaj se je ves čas vleklo. Po enem letu potrebujem dopust, upam, da ga bo kaj ostalo, ker se napovedujejo dodatne izredne seje, nekaj smo jih sklicali sami v koaliciji, nekaj v opoziciji. Bo še kar pestro poletje.