Tonin glede referenduma: "Naš predlog odpravlja politične blokade"

Na današnjem nadaljevanju redne seje Državnega zbora je potekala
razprava o spremembi zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kjer je
vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin kot predlagatelj zakona
pojasnil nekatere razloge, ki so botrovali odločitvi, da se morajo
kriteriji za razpis referenduma zaostriti. “Naj zelo jasno povem, da
s tem zakonom ne ukinjamo instituta referenduma, ljudem ničesar ne
jemljemo in ne znižujemo demokratičnih standardov. Morda si nekateri
demokracijo predstavljajo na tak način, da manjšina lahko vedno blokira
večino. Jaz mislim, da to ni tista prava demokracija,” je dejal Tonin. O referendumski ureditvi je razpravljal tudi Jožef Horvat.

V nadaljevanju se je Matej Tonin posvetil glavni spremembi zakona in pojasnil, katere spremembe bi zakon prinesel: “Zakon
govori o tem, da bi dali referendum izključno v roke ljudstvu, vsaj v
kolikor se spremeni tudi 90. člen ustave. Mi tako predlagamo, da
referendum lahko zahteva 5 tisoč volilnih upravičencev. Nekaterim se ta
številka zdi velika, za nekoliko boljšo predstavo pa sem naredil graf,
kjer se da videti kako majhen delež  predstavlja 5 tisoč volilnih
upravičencev v primerjavi z vsemi volilnimi upravičenci.”

V enem tednu na eni upravi enoti 86 podpisov

Kaj število 5 tisoč podpisov pomeni v praksi je vodja poslanske skupine NSi pojasnil takole: “Do
sedaj je bilo potrebno zbrati 2500 neoverjenih podpisov, mi pa
predlagamo povišanje na 5 tisoč overjenih podpisov. Kaj to tehnično
pomeni? V Sloveniji imamo 58 upravnih enot in če med te upravne enote
razdelite 5 tisoč podpisov, ugotovite, da bi morali tisti, ki zahtevajo
referendum v enem tednu na eni upravi enoti zbrati 86 podpisov. Nam se
ta številka ne zdi tako velika. In v kolikor gre za relevanten družbeni
problem, potem 86 podpisov v enem tednu sploh ne bi smelo biti problem
zbrati. Naš predlog je tudi, da so ti podpisi overjeni na upravni enoti
in da se vštevajo v končno kvoto 40 tisoč podpisov.”

V zaključku razprave je Matej Tonin dejal, da ta predlog rešuje in
odpravlja politične blokade in odpravlja še nekatere nevšečnosti, ki so
se na primer zgodile pri zadnji izgubi vloženih podpisov. “Ker gre za prvo obravnavo, vas prosim, da tej tematiki daste priložnost, četudi se z vsebino ne strinjate povsem,” je
svoj apel na poslance opozicije naslovil Tonin in poudaril, da se o
potrebnem številu podpisov lahko dogovorijo v nadaljevanju razprave.

Na temo ureditve referendumske zakonodaje je razpravljal tudi poslanec NSi Jožef Horvat:

“Hvala za besedo spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod državni sekretar.
V Sloveniji, kot demokratični državi, pripada oblast ljudstvu. To je svetinja, ki jo moramo upoštevati in imeti vedno pred očmi, ko razmišljamo in morda preurejamo svojo družbenopolitično ureditev. Oblast pripada torej državljankam in državljanom, ki jo izvršujejo neposredno in z volitvami. To določa drugi odstavek 3. člena Ustave Republike Slovenije. V Sloveniji, tako kot v večini demokratičnih držav, ljudstvo izvršuje svojo suverenost praviloma preko svojih predstavnikov, izvoljenih na volitvah, to je tako imenovana posredna demokracija. Neposredno izvrševanje oblasti oziroma neposredna demokracija predstavlja sicer redkejšo, vendar prav tako izjemno pomembno obliko demokratičnega odločanja. Tako kot pri volitvah gre tudi pri glasovanju na referendumu za uresničevanje ustavne pravice do neposrednega odločanja, ki izhaja iz 44. člena v zvezi s tretjim odstavkom 90. člena ustave.
Zakon o referendumu in ljudski iniciativi podrobneje določa postopek naknadnega zakonodajnega referenduma. Ta zakon določa, obstoječi seveda, da se pobudo za vložitev naknadnega zakonodajnega referenduma vloži s seznamom 2.500 neoverjenih podpisov volivcev. Taka zakonska ureditev je dala široke možnosti volivcem za uresničevanje ustavne pravice do neposrednega odločanja. Žal pa so se te zakonske možnosti pogosteje kot za namen, za katerega so bile določene, uporabljale ali, bolje rečeno, zlorabljale za politične blokade. Dajanje podpore zahtevi za razpis referenduma je pogosto le izraz politične, ideološke ali interesne pripadnosti politični stranki ali organizaciji, ki je pobudnica za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, iz povsem njej lastnih interesov. Ob taki zakonski ureditvi je podana ne le teoretična, pogosto celo tudi praktična možnost, da se zoper prav vsak zakon vloži pobudo za naknadni zakonodajni referendum s strani nekih ozkih političnih ali interesnih skupin in je delo Državnega zbora kot zakonodajalca najmanj oteženo, če ne celo onemogočeno.
V Novi Sloveniji smo se glede referenduma opredelili v svojem volilnem programu, kje smo zapisali (citiram): “Referendum je pomemben korektiv v sistemu odločanja predstavniške demokracije, vendar pa sedanja referendumska ureditev potencira konfliktnost političnega sistema, saj se lahko z referendumom tudi ob ekstremno nizki udeležbi spreminja odločitve Državnega zbora, ki so bile sprejete z večino demokratično izvoljenih poslancev.” (Konec citata). V Novi Sloveniji se zavzemamo tudi za zaostritev vstopnega praga za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, z namenom preprečitve nadaljnjih zlorab tega instituta, in sicer na način, ki bo volivcem še vedno omogočal izvrševanje njihove ustavne pravice do neposrednega odločanja. Način, kako to doseči, je dvig števila potrebnih podpisov za vložitev pobude s sedanjih 2.500 na 5.000 podpisov, ki pa morajo biti overjeni. Le na tak način bo mogoče preverjanje, ali je podporo pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma dejansko dalo potrebno število volivcev, to je 5.000 volivcev. Z zvišanjem zahtevanega števila podpisov volivcev se zasleduje cilj, da bodo referendumske pobude omejene le na zares pomembna družbena vprašanja, do katerih se bo opredelila širša javnost. V takih primerih pobudnikom tudi ne bo težko zbrati potrebnih 5.000 overjenih podpisov, saj bo ustrezna seznanitev javnosti potekala že v času sprejemanja zakona.
Naj dopolnim, predlog 5.000 je seveda predlog in je stvar demokratične razprave v Državnem zboru. Nova Slovenija seveda ne postavlja ultimata, mi smo se pripravljeni pogovarjati o tej številki. Naj pa še enkrat spomnim, v Sloveniji imamo 58 upravnih enot, imamo 170 krajevnih uradov, kar pomeni, da na teh 228 lokacijah je potrebno v povprečju zbrati približno 22 podpisov. To je seveda aritmetika, na nek način teorija, žele bi tudi tukaj spomniti in izraziti željo, da je skrajni čas, da tudi država začne spodbujati e-demokracijo, to pomeni, da bomo nekoč, v bližnji prihodnosti, te podpise seveda lahko oddajali tudi od doma. Želel bi si, da bi država državljanom certifikate razdelila zastonj.
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije napovedujemo podporo zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
Hvala za vašo pozornost.”

Razprava Janeza Vasleta:

“Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica, lep pozdrav vsem kolegom in kolegicam poslancem.
Čeprav bo moja razprava zdaj mogoče bolj v smislu državljana, za katerega zdaj to stvar skušamo nekako spremeniti. Zdaj, glede na te dosedanje izkušnje z referendumi se jaz ne morem izogniti vtisu, da je bila ta pomembna oblika izražanja ljudske volje dostikrat uporabljena v druge namene. Jaz moram reči, da kot državljan se sam in moja družina in sem jih navadil in tudi mojo okolico, da je vse sorte, volitve, referendumi, da je to ena taka pravica, ki jo imamo vsako toliko let, vsake toliko časa na razpolago, da smo jo dolžni se udeležiti in te zavesti v veliki meri pri naših državljanih ni. Sem pa imel tudi kot državljan nekajkrat občutek, da se ta odgovornost sprejemanja nekih pomembnih zakonov preloži na ta način iz strokovnjakov iz zakonodajnega telesa, da se to prelaga na državljane. Ampak ne glede na vse te pomisleke sem prepričan, da je referendum zelo resna zadeva in eden najpomembnejših inštitutov ljudske iniciative.
Tudi overitev podpisa smatram, da gre za to pomembno fazo, o tem, kar sem že prej razmišljal, ki bo referendum naredila še bolj kredibilen in tudi nas državljane pripravila k temu, da bomo te zadeve resneje vzeli in se stvari udeležili, ne glede na vreme in podobne stvari. In tudi na ta način, ko bodo ti podpisi overjeni, bo manjkrat predlog referenduma inštrument neke blokade ali ožjih interesov.
Kar se tiče samega zbiranja podpisov in overjanja imam spet kot državljan na občinskem nivoju nekaj izkušenj z zbiranjem in overjanjem podpisov, pa mislim, da ta dvig iz 2.500 na 5 tisoč podpisov za državo ni prevelik zalogaj in to kar je že kolega Horvat omenil, z uvedbo te elektronske možnosti, moderne tehnologije, bo za ta del še manj ovir. Je pa tudi še ena možnost, mislim, da smo jo mi celo enkrat izkoristili v enem referendumu, v času, ko so bile tiste delovne sobote za upravne enote, da so takrat recimo tudi upravne enote sprejemale, moram reči, da sem jaz takrat tudi sodeloval pri tem zbiranju podpisov, ampak kakšnega posebnega odziva v soboto ni bilo, nedeljo, tako da ti dnevi, tudi če je ta bruto za neto ne spreminja bistva. No, ampak mislim, da če bi to bil problem, da bi se mogoče tudi dalo te upravne enote oziroma ta del upravnih enot dalo tudi angažirati tudi ob takih primerih, da bi bil ta čas zbiranja podpisov tako bruto kot neto enak. Je pa tudi res, da smo imeli že priliko pri nekaterih referendumih, da je bila ljudska volja drugačna, da je bilo recimo izraženo, da je bilo potrjeno tisto kar je zahteval zakonodajalec pa potem tega ni upošteval, mislim da je bilo to tudi že omenjeno, če se spomnimo ta odpiralni čas trgovin ob nedeljah pa takšne reči.
Jaz bom seveda ta predlog zakona v tej fazi podprl. Lahko vidimo, da se odpirajo različne teme, tudi za mene je zelo zanimivo ti pogledi in mislim, da bi bilo res nesmotrno, da bi v tej fazi ta predlog ne glede na to da je od mojega vodje poslanske skupine, da bi ga v tej fazi zavrnili ampak mu dajmo možnost, da se o tem razprava razvije in priporočam nadaljnjo razpravo. Kot rečeno bom pa seveda jaz ta predlog zakona podprl. Hvala lepa.”