TEŠ 6 na referendum?

Kot veliko
ironijo lahko obravnavamo dejstvo, da so zagnani aktivisti koalicije »Ustavimo
TEŠ 6« (z jedrom v civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo)prav v času
(podaljšane) razprave o spremembi ustavne določbe o referendumu zbrali in pri
predsedniku Državnega zbora pravočasno vložili potrebno število podpisov v
podporo zahtevi za razpis referenduma o zakonu o državnem poroštvu za graditev
TEŠ 6 oziroma za tej namenjeno posojilo Evropske investicijske banke. Če se
pripombe o morda spornem načinu zbiranja podpisov izkažejo za neutemeljene in
če bo nadaljnji postopek tekel po pričakovanju pobudnikov, bo politična jesen
dodatno vroča. Poleg strateških zakonodajnih odločitev (holding, zlato fiskalno
pravilo idr.) in predsedniških volitev bomo imeli tudi referendum, in sicer po
starih (dosedanjih) pravilih, saj napovedovana ustavna sprememba z določitvijo
referendumskega kvoruma ali drugačno omejitvijo do jeseni gotovo ne bo sprejeta
(pa tudi če bo – postopek se je z vložitvijo podpisov dejansko že sprožil in mu
menda ni mogoče sredi poteka vsiliti spremenjenega pravnega okvirja).

Izid
referenduma je težko napovedovati, sploh pa predlagatelje najprej čaka še ena –
hujša – preizkušnja: zbrati bo treba 40.000 overjenih podpisov. A če jim bo to
uspelo, bodo lahko resno upali na uspeh. Iz dosedanje javne polemike se namreč
zdi, da je slovenska javnost precej kritična do TEŠ 6, tudi odlašanje pred
sprejetjem zakona o poroštvu ter šibko izkazana volja Državnega zbora (za zakon
je glasovalo manj kakor ena tretjina poslancev, ločnica med glasovi »za« in
»proti« pa se ni ujemala z razmerjem med vladno koalicijo in opozicijo) ne
utrjujeta prepričanja o upravičenosti poroštva. (Na drugi strani je pomenljiv
molk Državnega sveta, saj ni izglasoval veta.) Gotovo pa te dni v Šoštanju ni
lahko biti član ali podpornik stranke Nova Slovenija, saj je znano, da je ta
stranka ves čas zelo zadržana do projekta TEŠ 6 zaradi okoljske in energetske
spornosti ter stroškovne nepreglednosti (1,3 milijarde evrov, tj. podvojitev
prvotno postavljene cene), prebivalstvo Šaleške doline pa projekt podpira in je
skoraj brez izjeme za nadaljevanje dosedanje usmeritve, tj. za energetiko na
podlagi premoga, in ne uvideva strateške potrebe po
razvojni preusmeritvi od »manj umazanega« (blok 6) k »čistejšemu«.

Ker je
graditev TEŠ 6 že tako daleč, da je brez hudih posledic ni več mogoče ustaviti,
se bo kljub morda uspešnemu referendumu najbrž nadaljevala, pač brez državnega
poroštva, saj so pri naložbah mogoče še druge vrste finančnih konstrukcij. Toda
bolj kakor sinonim za velik energetski objekt nam bo ostala v spominu kot
velika (in draga) šola neperspektivnega in neodgovornega razvojnega
načrtovanja.