KOT NEKDANJA TAKSISTKA POPOLNOMA PODPIRAM NOV ZAKON, SAJ PRINAŠA PREGLEDNOST

DELI:
05.05.2021, NSi

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na svoji redni seji obravnaval tudi novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, o kateri se v zadnjem času veliko govori zgolj z enega vidika, čeprav ureja več področij, kot je v svoji razpravi pojasnila poslanka NSi Tadeja Šuštar: »V javnosti je vse prevečkrat izpostavljena samo ena rešitev, ki se je zakon dotika. Poglavitne rešitve zakona so med drugim tudi pravica do brezplačnega oz. subvencioniranega prevoza za športnike, na predlog NSi se uvaja subvencionirana brezplačna vozovnica za invalide, vojne veterane in upokojence nad 65 let v mestnem prometu. Poenostavljajo se postopki za pridobitev licence za izvajalce avtotaksi prevozov in občasnih prevozov, uvaja se nova vrsta prevoza npr. najem vozila z voznikom, ki omogoča bolj prilagodljiv način prevoza enega do največ devet potnikov. Predvideva se, da se število vrst subvencioniranih vozovnic za dijake in študente bistveno zmanjša in se uporabnikom v okviru predvidenih sredstev ponudi privlačnejše vozovnice, ki bodo omogočale širšo uporabo javnega linijskega prevoza. Za dijake in študente se bo odpravila omejitev 10 subvencioniranih vozovnic na mesec, po novem pa bodo prevoz lahko koristili tudi v času poletnih počitnic.«

Ker so sindikati taksistov digitalizacijo, ki jo prinaša novela zakona na področju taksi prevozov, sprejeli izrazito negativno, je Tadeja Šuštar predstavila svojo izkušnjo, saj je pred delom poslanke Državnega zbora opravljala delo taksistke:

»V taksiju sem se zaposlila 27. septembra 2017 in sem bila tam zaposlena do 1. septembra 2018, kar pomeni, da področje poznam precej dobro. Pogodbo sem podpisala za nedoločen čas, za normalen delovni čas, to je 40 ur na teden. V tem času sem delala 5 dni na teden po 12 ur – od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer, ob praznikih, sobotah, nedeljah. Včasih tudi več, npr. za novo leto, ko je bilo povpraševanja za taksi ogromno. Edina izjema je bila meseca maja/junija 2018, ko sem se zaradi volilne kampanje pred volitvami v Državni zbor dogovorila za 8-urni delovnik.«

»V taksiju smo delali neprenehoma – niso nam dovolili niti normalne pol ure za kosilo, za odmor ali za kavo. Poleg tega so pričakovali od nas, da peremo avte vsak dan oz. vsak drugi dan, s tem da smo to morali opraviti zunaj delovnega časa, torej pred 6. oz. po 18. uri. Sama nisem nikoli vozila ponoči – tisti, ki so imeli nočne izmene, pa so morali prati podnevi. Plačani smo bili sprva 25 % kasneje 30 % od prometa, kar je pomenilo, da če smo vzeli dopust, se nam je plača avtomatsko znižala. Plačanih nismo imeli niti nadur ali regresa oz. je bil regres prikazan vsak mesec sproti – kar smo zaslužili več od minimalne plače.«

»Februarja/marca 2018 smo se organizirali in se odločili (imam še vedno 18 kontaktov bivših sodelavcev, ki bi to lahko potrdili), da zahtevamo normalne delovne pogoje preko sindikata. V tistem času ni bilo nikjer sindikata taksistov, dvakrat ali trikrat sem se dobila s sindikatom avtoprevoznikov, s katerim tudi nismo prišli skupaj, saj so zahtevali, da vsi odpremo trajnike, da jim mesečno plačujemo članarino, kar pa pri nizkih plačah (2,5 €/uro) nikomur ni bilo v interesu. Sama sem takrat s tem zaključila in še naprej iskala drugo službo. Je pa sodelavec podal prijavo delovnemu inšpektoratu, od koder je dobil odgovor, da naj se obrne direktno na policijo.«

»V taksi službi, vsaj v Ljubljani, so res katastrofalne razmere. Nam, “navadnim” taksistom je bilo prepovedano stati na nekaterih najbolj donosnih mestih npr. na glavni postaji, pred hotelom Union, pred kliničnim centrom, pred Državnim zborom na Šubičevi itn., ker so bila ta mesta “rezervirana” za t. i. taksi mafijo. Sama sem doživela, da sem neko jutro ob 6h zjutraj stala pred UKC Ljubljana in se je neka medicinska sestra po nočni izmeni usedla v moj taksi. Do mene je prišel drug taksist in mi stranko skoraj izvlekel iz avta, dobesedno izvlekel – odprl vrata in jo za roko vlekel ven, meni pa začel groziti. Takrat sem sicer hitro odpeljala, ampak ni bil ravno prijeten prizor.«

»Zato kot nekdanja taksistka popolnoma podpiram nov zakon, ker prinaša preglednost in iz dobrih izkušenj iz tujine (Varšava, Bruselj) vem, da je sistem dober, brez nepotrebnih stroškov in je zelo predvidljiv tudi s strani izvedbe prevozov. Veš, kdo te bo peljal, po kateri poti, s kakšnim avtom in kakšna bo približna končna cena. Poleg tega pa bo zakon prisilil aktualne taksiste, da spremenijo svoj odnos do strank, svojega dela in bodo zaradi konkurence tudi izboljšali svoje delo.«

»Če spremembe zakona ne bomo sprejeli, pomeni da podpiramo aktualno stanje, ne želimo sprememb, napredka, ampak si zatiskamo oči pred izkoriščanjem. Hvala za tak sistem. Zato bom sama zagotovo ta zakon podprla,« je zaključila Tadeja Šuštar.

Poslanec NSi Mihael Prevc je dejal, da ga preseneča, koliko razprave je razplamtela ta novela zakona, saj po drugi strani za mlade naročanje taksiprevozov prek aplikacije na telefonu zaradi izkušenj iz tujine ni nič novega in se jim tovrstna sprememba zakonodaje zdi samoumevna.

V svoji razpravi je omenil zgovorne izsledke družbe Valicon na temo sprememb zakonodaje, ki za taksiprevoze omogočajo uporabo mobilnih aplikacij: »Po raziskavi družbe Valicon je kar 69 % vprašanih mnenja, da je sprememba zakonodaje, ki bi zagotovila večjo preglednost in kakovost taksistoritev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij v Sloveniji, potrebna. Kar 83 % vprašanih pa podpira možnost uporabe aplikacij za določanje cene taksistoritve. Več kot polovica vprašanih v tej raziskavi meni, da pri izvajanju taksiprevozov pogosto prihaja do preplačila storitev, 57 % vprašanih se strinja s trditvijo, da se turistom in tujcem pogosto zaračunavajo višje cene. 40 % vprašanih ocenjuje, da pogosto prihaja do situacij, ko jih voznik pelje po daljši poti, 31 % pa jih pravi, da se vožnja konča brez računa.«

Prevc je poudaril, da »z aplikacijo jasno vemo, kdo je voznik, ki nas bo vozil, vnaprej vemo, kolikšna bo cena, in nenazadnje lahko na koncu prevoz plačamo prek telefona.«

V razpravah drugih sodelujočih so ga najbolj zmotili očitki o nelojalni konkurenci: »Konkurenca je gibalo družbenega razvoja. Nikakor se ne morem strinjati, da bi bila v tem primeru konkurenca nelojalna, saj imajo vsi enake pogoje. Vsi morajo spoštovati delovnopravno zakonodajo, vsi morajo imeti licence za izvajanje storitev. Seveda, kdo pa ponudi ugodnejšo storitev, pa je del konkurence.«