STARŠI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI SI ZASLUŽIJO VIŠJE NADOMESTILO

»Če bi me leta 2018, ko sem bil izvoljen za poslanca v DZ, vprašali, kaj bi rad naredil in kateri zakon bi spremenil, bi to bil ravno ta zakon, ki ga obravnavamo danes. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Še preden sem postal poslanec DZ, sem spoznal veliko osebnih zgodb staršev otrok s posebnimi potrebami, ki so bili mnogokrat preslišani. Še kako dobro razumem njihovo stisko in njihove potrebe, da potrebujejo več terapij, več plenic, več pomoči in podpore. Sedaj, ko sem poslanec NSi, stranke, ki je blizu ljudem, je moja želja, da to področje uredimo tudi sistemsko. To pomeni, da lahko pomagamo vsem naenkrat in ne le vsakemu posamezno, kot smo to z zbiranjem zamaškov počeli doslej,« je v uvodu svoje razprave na odboru za delo povedal poslanec Aleksander Reberšek.

Poudaril je, da je NSi za starše otrok s posebnimi potrebami oziroma za otroke s posebnimi potrebami uspeli doseči že mnogo stvari..

»V prvem valu epidemije smo v NSi vztrajali pri tem, da so solidarnostni dodatek dobili vsi starši otrok s posebnimi potrebami. V drugem valu smo v PKP6 poskrbeli za brezplačno sobivanje staršev z otroki v bolnišnicah do 15. leta starosti, oziroma brez starostne omejitve, ko govorimo o osebah s posebnimi potrebami. V PKP7 pa smo zagotovili, da so vsi starši otrok s posebnimi potrebami, ki prejemajo dodatek za nego, dobili mesečno za 100 € višji dodatek za nego od začetka do konca epidemije,« je dejal poslanec NSi.

V NSi sedaj skupaj s koalicijo predlagamo povišanje nadomestila za izgubljeni dohodek staršem otrok s posebnimi potrebami in sicer tako, da je enak bruto minimalni plači. »Delo staršev, ki uveljavljajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek, je izjemno težko, odgovorno ter tudi fizično in psihično zelo naporno.
Zahteva po vsaj minimalni plači je v tem smislu upravičena in tudi skromna glede na dela in naloge, ki jih starši izvajajo. Zavedati pa se je treba tudi, da starši, ki uveljavljajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek, s prejetimi sredstvi preživljajo sebe in svojega mladoletnega otroka, kar je velikokrat zaradi tako majhnega zneska še dodaten socialni problem. Povišanje delnega plačila za izgubljeni dohodek vsaj na znesek minimalne plače je torej nujno za vsaj delno izboljšanje njihovega materialnega položaja,« je poudaril Aleksander Reberšek.

Izpostavil je, da prejemniki nadomestila za izgubljeni dohodek delajo 365 dni v letu, velikokrat po 24 ur na dan, razen kadar je oseba s posebnimi potrebami vključena v izobraževalni proces ali drugo dnevno varstvo, kar je dostopno le 5 dni v tednu po nekaj ur. Če je oseba bolna in je ves čas v domači oskrbi (tudi po več tednov ali mesecev), je to breme v celoti na plečih starša, kar lahko traja tudi po več tednov ali mesecev. »Zavedati se je treba, da imajo prejemniki tega transferja doma težko bolne otroke, v veliki meri gre za ženske! Zato upravičeno trdim, da je delo teh staršev in skrbnikov izjemno težko, odgovorno ter fizično in psihično naporno.«

»Prepričan sem, da vsi ti starši, ne le da potrebujejo več, ampak si tudi zaslužijo več kot minimalno plačo. Glede na zahtevno delo, naloge in poslanstvo, ki ga opravljajo, bi bila tudi povprečna slovenska plača zanje premalo. Zavedati pa se je treba tudi, da oseba, ki prejema delno nadomestilo za izgubljeni dohodek s prejetimi sredstvi preživlja sebe in svojega mladoletnega otroka. Kar je v primeru enostarševskih družin in družin z več otroki še dodaten socialni problem.«

Veseli smo, da so pomen predloga zakona prepoznali tako koalicijski kot opozicijski poslanci, ki so na odboru spremembe zakona soglasno podprli.