STANJE JAVNIH FINANC NI ZAVIDLJIVO, VLADA PA DVIGUJE PLAČE DISKRIMINATORNO IN SAMO DOLOČENIM CEHOVSKIM SKUPINAM

Poslanec Janez Žakelj je na današnji državnozborski seji na predsednika vlade Roberta Goloba naslovil vprašanje v zvezi z dvigom plač v javnem sektorju.

Dvigi plač v javnem sektorju, ki po višini povprečnih plač že tako precej prehitevajo zasebni sektor, pomenijo hitro povečevanje proračunskih izdatkov. Konec lanskega leta je sprejetje vladne novele zakona o dohodnini prineslo nižje plače vsem zaposlenim. Vlada se je odločila, da so slovenske plače obremenjene premalo. V času predvolilne kampanje so zagovarjali širok družbeni konsenz. Tudi po prvih stotih dnevih vladanja so stavili na zaupanje ljudi, da znajo delati drugače. Izpostavili so sposobnost in delavnost. Napovedali so številne reforme, ena izmed njih je reforma plačnega sistema. Danes pa vedno več sindikalnih združenj napoveduje stavko, kar nakazuje na odsotnost dialoga in zaupanja, na katerega so stavili.

Po arbitrarnem dvigu plač sodnikom in tožilcem je v zadnjem dobrem tednu dni zahteve za višje plače napovedalo še več sindikatov javnega sektorja. Zdi se, da je denarja v neomejenih količinah, če ste le na pravi strani. V začetku leta 2023 se zdi, da se z vsakim pavšalnim ukrepom za dvig plač v javnem sektorju anomalije samo kopičijo. Končali so pogajanja z zdravniki, katerega dogovor »nima predvidenih finančnih posledic«, kar je sicer nekoliko nenavadno, saj si je vlada zadala cilj, da do 1. aprila 2023 oblikuje ločeni plačni steber za zdravstvo. Še pred tem so zdravniki dobili možnost dodatnega zaslužka v tako imenovanih ambulantah za neopredeljene. Upravičeno so dvignili plače pomočnicam vzgojiteljic, a kaj, ko bo zaradi dviga minimalne plače njihovo neto izplačilo ostalo praktično enako kot pred dvigom plač.

Poslanec Žakelj je od predsednika vlade zahteval odgovor, po katerih merilih in kriterijih so določene skupine poklicev upravičene do dviga plač in zakaj nekatere niso. Zanimalo ga je tudi, ali so dosedanja povečanja plač znotraj predvidenega okvirja 611 milijonov ter kako bodo pristopili k reševanju zahtev ostalih skupin zaposlenih v javnem sektorju, ki tudi zahtevajo višje plače. Zaposleni v javnem sektorju in tudi gospodarstvu imajo pravico vedeti, kateri bodo njihovi nadaljnji koraki. Poslanec Žakelj je želel tudi dobiti konkreten odgovor, kaj bo vlada storila, ko gre za zahteve učiteljev, carinikov, gasilcev, če finančni minister Klemen Boštjančič že sedaj priznava, da stanje javnih financ ni zavidljivo.

Odgovor predsednika vlade si lahko preberete TUKAJ.