SPREMEMBE ZA LAŽJE USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA

DELI:
17.03.2022, NSi

Poslanec Aleksander Reberšek je v imenu poslanske skupine NSi na odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide v Državnem zboru predstavil novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Več časa z otroci v najzgodnejših letih

Novela prinaša pet glavnih sprememb, in sicer »75 neprenosljivih dni dopusta za očeta ob rojstvu otroka oziroma dodatnih 45 dni v primerjavi s sedanjo zakonodajo. Kaj to pomeni? 15 dni oče izrabi do otrokovega 3. meseca starosti, 60 dni pa do 8. leta starosti. Število, ki jih lahko koristi mati, ostane nespremenjeno. V NSi si želimo, da je lahko pri vzgoji otroka čim več prisoten tudi oče oziroma oba starša,« je pojasnil Reberšek.

Druga sprememba, ki jo novela prinaša, je povezana s koriščenjem skrajšanega delovnega časa. Tega bi »lahko po novem koristila oba starša hkrati v skupnem obsegu 20 ur na teden, na primer eden od staršev 15 ur in drugi 5 ur. Sedaj lahko namreč samo eden izmed staršev dela s skrajšanim delovnim časom,« je razložil poslanec NSi. Gre za možnost koriščenja skrajšanega delovnega časa za starše, ki negujejo bodisi enega otroka do tretjega leta ali najmanj dva otroka do osmega leta starosti.

Novost za starše otrok s posebnimi potrebami

Tretja novost omogoča večjo fleksibilnost staršem otrok s posebnimi potrebami, ki del leta preživijo v zavodih. »Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek se je do sedaj lahko uveljavljala samo za 10 ur tedensko, če otrok vsaj 90 dni na leto biva doma. Če pa je več doma, želimo staršem zagotoviti višji prihodek, ker so potrebe večje. V NSi torej predlagamo, da če doma biva vsaj 180 dni, se pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek poveča na 20 ur tedensko, če pa doma biva vsaj 270 dni v letu, se mu pravica poveča na 30 ur tedensko,« je povedal Aleksander Reberšek.

Spodbujamo izobraževanje otrok

Nadaljeval je s pojasnilom dveh rešitev v zvezi s spodbujanjem osnovne izobrazbe otrok in pridobitve poklica: »V NSi si želimo, da bi vsi otroci končali osnovno šolo in da bi nato tudi nadaljevali šolanje. Z namenom spodbujanja otrok, da obiskujejo osnovno šolo, uvajamo avtomatizem, da se otroški dodatek namesto v denarju dodeli v naravi, kar pomeni neposredno plačilo položnic, obleke, prehrane, če učenec iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka.« Gre za skrajni ukrep, ki pa ne velja za učence s posebnimi potrebami in otroke, ki se šolajo doma.

»Otroški dodatek je namenjen preživljanju, vzgoji in izobraževanju. Če otrok po osnovni šoli ne nadaljuje šolanja, se otroški dodatek zmanjša za eno tretjino, torej za izobraževanje. Želimo spodbujati starše, da se njihovi otroci izobrazijo, saj si potem, ko odrastejo, lažje poiščejo delo in se postavijo na svoje noge,« je zaključil Reberšek.

Poslanci odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so predlog novele sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti.