Spoštovanje mednarodnega prava je boljše kot pomorska invazija proti Sloveniji

Evropski poslanec Lojze Peterle je zaradi nesprejemljivega dogajanja ob implementaciji razsodbe arbitražnega sodišče predsedniku Evropske komisije Junckerju, predsedniku Evropskega sveta Tusku in predsedniku Evropskega parlamenta Tajaniju, poslal posebno pismo. O problematiki glede neizpolnjevanja odločbe arbitražnega sodišča pa je obvestil tudi člane Evropskega parlamenta. Spodaj objavljamo celotno pismo trem predsednikom.

Spoštovani predsedniki!

Pišem Vam kot človek, ki temeljito pozna genezo mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško od leta 1991 naprej, ki se je v različnih vlogah trudil za dobrososedske odnose, podpiral Hrvaško na njeni evropski poti in prejel visoko priznanje Republike Hrvaške za sodelovanje v njenem državotvornem procesu. Pišem vam z zaskrbljenostjo, ker pol leta po polnomočni sodbi sodišča, ni prišlo do implementacije sodbe, ampak do nove politizacije na nacionalistični podlagi, ker ni spoštovano mednarodno pravo in prihaja do izrazov politične volje, ki niso na strani prava in lahko pomenijo grožnjo miru – mislim posebej na poziv k civilni pomorski invaziji Hrvaške proti Sloveniji.

Pol leta po izteku roka za implementacijo ni časa za premišljevanje, niti za ponovno politizacijo, pač pa za dosledno uveljavitev pravnega reda. Ne gre samo za slovensko-hrvaško mejo, gre tudi za šengensko mejo. Ta mora biti jasna, sicer se je ne da braniti. Naj omenim v tej zvezi nekaj ključnih dejstev.

Slovenija in Hrvaška sta se po petindvajsetih letih neuspešnih bilateralnih poskusov ob udeležbi EK sporazumeli, da mejno vprašanje prepustita arbitraži.

Sredi procesa je Hrvaška kvalificirala delovanje slovenske strani kot sporno in na tej osnovi s sklepom Sabora enostransko zapustila sodišče. Ključno pravno dejstvo je, da sodišče ni delilo hrvaških kvalifikacij in je tudi po odločitvi hrvaškega sabora nadaljevalo z delom. Enostransko stališče ene od podpisnic sporazuma ne more imeti večje veljave kot sodišče samo. Sodišče je nadaljevalo delo brez slovenskega in hrvaškega sodnika in 29.6.2017 objavilo sodbo. Od takrat naprej gre za implementacijo. Kot jasen zagovornik mednarodnega prava menim, da ne sme biti inštance, ki bi razsojala mimo sodišča ali se postavljala nad njega.

Vračanje vprašanja na bilateralno raven, kar predlaga Hrvaška, bi ponovno odprlo vprašanje, ki ga obe državi leta bilateralno nista mogli rešiti. Razumem notranjopolitično zadrego hrvaških strank, vendar zadeva ne sme postati talka hrvaške notranje politične polarizacije niti strankarskih interesov na ravni EZ.

Ne gre za desnico ali levico, ampak za vprašanje, ali bo prevladala vladavina prava. Evropska komisija je bila boter sporazumu in ima soodgovornost za njegovo uresničenje.

Še pripomba k “blokadi” Hrvaške s strani Slovenije, o kateri se ponovno govori manipulativno. Hrvaška se je blokirala sama, ko je v predpristopno dokumentacijo vključila samovoljno zarisano mejo, ki ni bila dogovorjena. Slovenija je Hrvaško jasno in iskreno podpirala v vseh fazah pristopnega procesa, reagirala je, ko so jo mednarodni pravniki opozorili, da bi prej omenjeno enostransko dejanje Hrvaške lahko imelo posledice za enega od ključnih na nacionalnih interesov Slovenije. Hrvaška ima odprta mejna vprašanja z več sosedi.

Spomnimo se, da je po sklenitvi sporazuma v evropskih političnih in pravnih krogih ta do nedavnega veljal kot zgled urejanja medsebojnih odnosov.

Če EK ne bo jasna sedaj, lahko odpre Pandorino skrinjico na Balkanu, ki bi gotovo vplivala na evropsko perspektivo Zahodnega Balkana.

Ni čas za pozivanje k miru, ampak k spoštovanju prava. Samo spoštovanje prava lahko zagotovi mir.

S hvaležnostjo za Vašo pozornost, Vas lepo pozdravljam in vam želim uspehov v letu 2018

Lojze Peterle,

evropski poslenec

bivši predsednik vlade in zunanji minister

bivši podpredsednik EPP