SLOVENSKO KMETIJSTVO SE MORA PRILAGODITI NA VREMENSKE SPREMEMBE

DELITE TA
PRISPEVEK
01.07.2021, NSi

Na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poslanci razpravljali o predlogu zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijstvu aprila 2021. Z zakonom se ureja 7 ukrepov za odpravo posledic pozebe.

Slovensko kmetijstvo bomo morali prilagoditi na vremenske spremembe in ujme, ki so vedno bolj pogoste, je dejala poslanka Iva Dimic: »Dejstvo je, da so intenzivne klimatske spremembe tukaj sedaj, saj skoraj vsako leto na tem odboru sprejemamo enega ali dva interventna zakona za odpravo posledic vremenskih ujm. Potrebno je razmisliti, na kakšen način odpraviti tveganja v kmetijstvu oz tveganja v pridelavi naše slovenske varne hrane.« Oskrba s hrano je zelo pomembna, zato je stabilna predelava hrane za Slovenijo strateškega pomena, za kmeta pa pomeni stabilnost pri njegovem delu in bolj dostojno življenje: »Premalo oskrbe trga z varno hrano, zaradi vremenskih sprememb, prinaša tudi višanje cen za kmete, kar jim povzroča ogromno težav. Ob tem, ko moramo državljani kupovati sadje tujih držav, se zagotovo ne počutimo varne.«

Opozorila je, da že dolgo časa govorimo o sistemski rešitvi, ki bi ob takih primerih kmetom pomagala: »Spomnim se, da najmanj šest let že govorimo o vzpostavitvi rizičnega sklada za škodo, ki jo kmetijstvu povzročajo naravne nesreče. Bile so predstavljene različne oblike sklada in različno financiranje vendar ga do danes še nismo uspeli vzpostavit.«

Zavarovanih je vedno manj kmetov: »Velikokrat smo govorili tudi o zavarovanju pridelka, vendar nam statistika kaže, da kmetijska zavarovanja niso zanimiva ne za kmete, ker je vložek prevelik, in ne za zavarovalnice. Veliko zavarovalnic se je odločilo, da kmetijskih pridelkov ne bodo več zavarovale, tako sta kmetom ostali le dve – Triglav in Agro.« Nadaljevala je, da bi morali tudi pri zavarovanjih narediti spremembe in stopiti nasproti slovenskemu kmetu. Vidimo, da kljub povečanju državnega subvencioniranja zavarovalne premije pri komercialnih zavarovalnicah iz 50 % na 55 %, za zavarovanje ni interesa.

Za konec pa se je dotaknila namakalnega razvoda Vogršček. Zaradi sanacijskih del na pregradi Vogršček je motena dobava vode na namakalnih sistemih, ki so del omenjenega namakalnega razvoda: »O končani sanaciji razvoda Vogršček nam je razlagal že nekdanji minister gospod Židan. Sedaj pa vidimo, da sanacija še vedno ni dokončana in da imajo kmetje zaradi tega še vedno težave.« Končala je s pobudo, naj se dela na razvodu Vogršček čim prej zaključijo.