SLOVENSKO KMETIJSTVO POTREBUJE JASNE CILJE
Na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se poslanci seznanili s Poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019. Poslanec NSi Andrej Černigoj je izpostavil dve pereči vprašanji, s katerima se kmetijstvo v Sloveniji spopada že več let: »Slovenija žal sodi v krog držav z neugodno starostno strukturo gospodarjev. Iz poročila lahko vidimo, da povprečna starost gospodarjev (upraviteljev) znaša 57 let, kar je enako kot v letu 2010. Zmanjšuje se delež mlajših od 25 let in povečuje delež starejših od 65 let.« Spomnil je, da je bilo od leta 2010 veliko sredstev namenjenih za neugodno strukturo kmečkega prebivalstva, vendar ukrepi očitno niso bili uspešni: »Kakšna je vaša strategija, da to popravite in spodbudite mlade, da ostanejo na kmetijah oziroma se odločijo za kmetijstvo?« je zanimalo poslanca.
Kot drugi večji problem pa je izpostavil majhnost povprečnega kmetijskega gospodarstva v Sloveniji: »Povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji je leta 2019 obdelovalo 6,9 ha kmetijskih zemljišč, v Evropski uniji pa 16,6 ha. Od leta 2010 se je povprečje v Sloveniji povečalo za pol hektarja, kar predstavlja zanemarljivih 7 %. Še vedno pa smo daleč za povprečjem EU.« Razmišljal je o tem, ali je morda rešitev nova zemljiška zakonodaja in ali bi lahko pri tem pomagal tudi Sklad kmetijskih zemljišč. Predvsem pa ga je zanimalo, kakšen cilj si pravzaprav želimo doseči pri povečanju kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.
Na seji je razpravljala tudi poslanka NSi Iva Dimic, ki se je spraševala, zakaj majhne kmetije niso zanimive in zakaj jim država ne pomaga bolj: »Že pri razpisnih pogojih, ko bi mali in srednje veliki kmeti lahko kandidirali za določena sredstva, ne dobijo dovolj točk. Praktično jih sistem sili, da imajo en plug in eno brazdo 10 let, ker enostavno ni vzpodbud, ki bi bile namenjene njim.« Dodala je, da se je zadnja leta na tem področju sicer delalo, vendar premalo. Sistem še vedno sili malega kmeta, da tak tudi ostane ali da zapre kmetijo.
Omenila je tudi ukinitev spodbud za krave dojilje, kar je po njenem mnenju vplivalo na število živinorejcev v Sloveniji: »Že v letih 2018 in 2019 se je pokazalo, da v Sloveniji primanjkuje telet in da na tem področju Slovenija ni samooskrbna. Veliki kmetje hodijo po teleta v tujino, ker jih na našem trgu ni in potem dobimo začaran krog.« Država se bo morala odločiti, kakšno kmetijsko politiko bo vodila in z ukinitvijo spodbud za krave dojilje kaže smer, v katero gre. Malim in srednje velikim kmetom mora država pomagati, saj so za Slovenijo zelo pomembni tudi z vidika obdelanosti podeželja, je dodala Iva Dimic.