SITUACIJA V OSNOVNIH ŠOLAH JE VEDNO BOLJ ZAOSTRENA, NSi PREDLAGA PRIPRAVLJALNICE ZA SLOVENSKI JEZIK

»V lanskem šolskem letu je bilo v slovenske osnovne šole vpisanih 16.636 učencev s tujim državljanstvom. Številni izmed teh otrok pouka v slovenskem jeziku ne razumejo in vse več osnovnih šol se sooča z izzivom, kako naj otroke brez ustreznega znanja slovenščine uspešno vključiti v pouk,« je glavni razlog za vložitev novele zakona o osnovni šoli pojasnila poslanka Iva Dimic in dodala:

»V NSi zato predlagamo, da otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vključitvijo v šolo opravljajo preizkus slovenščine, ki je prilagojen njihovi starosti. Če preizkus opravijo, se vpišejo v šolo, če preizkusa ne opravijo, pa se vključijo v pripravljalnico. Pripravljalnica bi trajala eno šolsko leto, njen program pa obsega učenje slovenskega jezika in slovenske kulture. V času pripravljalnice otrok obiskuje tudi predmete: šport, likovna umetnost in glasbena umetnost ter po presoji ravnatelja tudi druge dejavnosti. Pripravljalnico lahko glede na potrebe organizira tudi več šol skupaj.«

Poslanka NSi je še pojasnila, da je cilj spremembe zakona predvsem izboljšanje situacije v razredih, kjer tisti otroci, ki ne znajo slovensko ne morejo v polnosti sodelovati pri pouku, hkrati pa celoten razred zaradi jezikovnih ovir napreduje počasneje. »Po našem mnenju bi z našim predlogom premostili razlike v zmožnostih učenja jezika in omogočili tudi otrokom tujcev spremljanje pouka ter ublažili marsikatero stisko, ki se zadnja leta vse pogosteje pojavlja ravno zaradi jezikovnih ovir in s tem povezanih motenj pouka. Podobne rešitve že poznamo v Evropi. Lahko naštejem Nemčija, Belgija, Finska, kjer na podoben način za neko pripravljalni so z neko uvajanjem že odpravljajo jezikovne ovire in se potem seveda pouk izvaja integrirano, brez težav,« je še pojasnila Iva Dimic.

Zakonska rešitev NSi še predvideva, da bi ob pripravljalnici za slovenski jezik tujejezični otroci v svojem razredu vseeno obiskovali likovno in glasbeno vzogjo ter po možnosti še katero dejavnost, kjer jezikovno sporazumevanje ne bi predstavljalo prevelike ovire.

Irena Dolenc: V Kranju se že nekaj let soočamo s temi problemi, ministrstvo pa ne reagira

Predsednica mestnega odbora NSi Kranj je predstavila probleme, ki se pojavljajo v šolah v Kranju in pri tem izpostavila, da so zaradi pomanjkljive zakonodaje na slabšem tako otroci, ki so slovenski državljani in tudi otroci priseljencev, ki ne govorijo slovensko. »Niso se sami odločili, da se bodo priselili. Potrebno jim je pa omogočiti normalno vključitev v slovensko osnovno šolo in v slovensko družbo. Že v moji mladosti so bile priselitve, vendar to so bile posamične priselitve. V istem razredu je bil načeloma le en učenec, ki ni znal slovenskega jezika. Ker so vsi okrog njega govorili slovensko, se je zelo hitro naučil slovenskega jezika. Večinoma so učenci redno napredovali v osnovni šoli, bili so uspešni in vsekakor so bili vključeni tudi v gimnazijske programe,« je pojasnila.

Kot je navedla, se je v vseh večjih mestih po Sloveniji število priseljencev v zadnjih desetih letih skokovito povečevalo. »Šole so opozarjale na problem vključevanja in na šolsko neuspešnost otrok tujcev. V Kranju so na to opozorile učiteljice slovenskega jezika že sedem let nazaj, a občina posluha za to ni imela. V šolah, kjer je neslovensko govorečih učencev veliko, je pouk zelo otežkočen. Na osnovni šoli Helene Puhar je več kot polovica učencev, ki so otroci priseljencev. Trenutno šola najema prostore, dograjuje se prizidek k šoli,« je dejala in pojasnila, da je problem pri integraciji tudi v tem, da tujejezični učenci oblikujejo svojo skupino znotraj razreda in se tako na nek način izolirajo od ostalih sošolcev.

»Takšna situacija je vznemirila tudi starše. Nekateri so otroke že izpisali iz kranjskih mestnih osnovnih šol in jih vozijo v podeželske ter sosednje občine, kjer je tujejezičnih otrok manj. Otroke izpisujejo tudi starši, ki so bili nekoč sami priseljenci. Svojim otrokom želijo zagotoviti kvalitetno osnovnošolsko izobrazbo, da bodo lahko nadaljevali šolanje na gimnazijah. Ne verjamejo, da učitelji lahko posredujejo dovolj znanja, če se morajo med poukom ukvarjati še s skupino otrok tujcev. Dejstvo pa je, da se je tem otrokom potrebno posvečati ne le po pouku, ampak tudi med poukom. Verjamem, da bi s pripravljalnimi rešili ta problem. Vesela sem, da lahko o tem spregovorim za širšo javnost. Problem je velik. Name se zanaša zelo veliko ljudi, in upam, da bomo ta problem rešili,« je še poudarila Irena Dolenc.