Šarec & Levica – generatorji neustavnosti

DELITE TA
PRISPEVEK
23.03.2019, NSi

Na dan enakonočja, ko se je poslovila zima in bi morali radostno pozdraviti pomlad, smo politiki Nove Slovenije z resnimi skrbmi v državnem zboru (DZ) spremljali ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819-B), ki ga je z izglasovanim vetom zahteval državni svet. Brez kančka odgovornosti je Šarčeva koalicija, skupaj z Levico in Jelinčičem, histerično jurišala na rebalans proračuna RS za leto 2019 in za 1,13 milijarde evrov brez zagotovljenih trajnih virov povečala izdatke sektorja država glede na leto 2018. To je prav tisti del DZ, ki ima eno milijardo idej, kako razdeljevati javni denar in niti ene ideje o tem, kako omogočiti lažje ustvarjanje denarja v gospodarskem sektorju.

Zakaj je Slovenija zapisala fiskalno pravilo v Ustavo RS?

Slovenija se je k temu zavezala z Zakonom o ratifikaciji Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (Fiskalni pakt; začetek veljavnosti: 1. 1. 2013), ki ga je 19. 4. 2012 sprejel DZ. Zato je 24. maja 2013 DZ sprejel spremembo 148. člena Ustave RS, ki se glasi:

148. člen

(proračun)

Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države.

Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.

Z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, se določijo način in časovni okvir izvajanja načela iz prejšnjega odstavka, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja ob njihovem nastopu.

Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu.

Na podlagi 148. člena Ustave RS je DZ šele 10. 7. 2015 z 62 glasovi sprejel Zakon o fiskalnem pravilu, s katerim se ureja tudi delovanje Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa. Fiskalni svet je bil v DZ potrjen šele 21. 3. 2017 s 73 glasovi.

Zakaj bi bilo dobro, če bi Slovenija dosledno spoštovala fiskalno pravilo in mnenje Fiskalnega sveta?

Zato, ker bi edino na ta način Slovenija lahko izpolnjevala tudi 2. člen Ustave – ”Slovenija je pravna in socialna država” tudi v času gospodarske krize. Zavedati se moramo, da ima ekonomski cikel štiri faze:

  1. ekspanzija (boom)
  2. upočasnitev (slowdown)
  3. recesija (recession)
  4. okrevanje (recovery).

Če danes makroekonomisti ugotavljajo upočasnitev oziroma ohlajanje gospodarstva (UMAR je pravkar znižal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 3,4-odstotno rast BDP (rast izvoza le 2,2 %!), potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 3,7-odstotno rast. Napoved za 2020 je znižal s 3,4 na 3,1 odstotka. Leta 2021 naj bi bila rast nekaj pod tremi odstotki), potem vemo, da bo gospodarstvo prej ali slej v recesiji. Gre pač za ekonomske zakonitosti, ki pa jih predsednik vlade Šarec očitno še ni absolviral, saj Levica tovrstnih ekonomskih kompetenc po njenem kurikulumu ne zahteva. Tisti, ki so posvečeni in lahko kdajkoli vzamejo, tisti pač ne razumejo, da je potrebno v času debelih krav intenzivno misliti na čas suhih krav, ki v vsakem primeru pride.

Fiskalni svet je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova osnovna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanja predpisov EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.

Zakaj rebalans proračuna RS za leto 2019 ni v skladu z Ustavo RS?

Zato, ker nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019. Ta je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ, tako po oceni Fiskalnega sveta kot tudi Vlade RS, strukturno poslabšalo. Zaskrbljujoče je, da bo predvsem z gospodarsko rastjo spodbujeno rast prihodkov spremljalo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.

Rebalans predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 miljarde evrov glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo. Določila Zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana ob povečanju celotnih izdatkov sektorja država za okoli 870 milijonov evrov, kar bi z izjemo lanskega leta predstavljalo najvišjo rast izdatkov po letu 2009. Fiskalna pravila v trenutnih razmerah tako zahtevajo le omejevanje prehitre rasti izdatkov in zagotovitev zadostnega nominalnega presežka za ohranitev strukturnega ravnotežja sektorja država, ki je bil v preteklih dveh letih že dosežen. Fiskalni svet ocenjuje, da s fiskalnimi pravili usklajeno povečanje izdatkov ne bi omejevalo vlade pri zasledovanju njenih ciljev, ampak bi bilo doseganje teh izvedeno na način, ki ne bi ogrožalo srednjeročne vzdržnosti javnih financ in s tem blaginje prebivalstva na dolgi rok.

Prav ogroženost srednjeročne vzdržnosti javnih finance pa kaže na kršitev 2. odstavka 148. člena Ustave RS. Od tod izhaja naša trditev, da rebalans proračuna RS za leto 2019 ni skladen z Ustavo RS. O slednjem seveda lahko sodi le ustavno sodišče.

Na tem mestu želim opozoriti še na dolg centralne države, ki na dan 31. 1. 2019 znaša 30.681,01 milijonov evrov (to je 1.500,71 milijonov evrov več kot 31. 12. 2018) oz. 63,2% BDP.

Dolg bomo vračali še 100 let!

Preprosta ugotovitev je, da živimo na račun naših potomcev. Kdaj bo Slovenija sposobna poplačati dobrih 30 milijard evrov glavnice in še obresti povrh? Pri Šarec & Levica dinamiki čez 100 let! In ko se zavemo, da živimo na račun naših otrok in otrok naših otrok, trčimo na vprašanje morale.

Brezglavo trošenje javnega denarja, in na ta način kupovanje javnomnenjske podpore, ki se bo kmalu razpočila kot milni mehurček, pa kaže na ekonomski hazard, na ustavni hazard, na socialni hazard in na moralni hazard Šarčevega peterčka in Levice.

 

 

Jožef Horvat

vodja poslanske skupine NSi