S SPREMEMBO KAZENSKEGA ZAKONIKA ŽELIMO PREPREČITI, DA BI KRIMINALNA DEJANJA ZASTARALA

»Zdi se, da v Sloveniji vsi medijsko odmevni primeri na koncu zastarajo. Vsi kriminalci pa so na koncu »nedolžni«. Denar očitno imajo, najamejo zgolj dobre odvetnike in potem se začne igra izčrpavanja – ne dvigujejo pošte, serijsko vlagajo pritožbe, menjavajo odvetnike ali pa tako resno zbolijo, da se obravnav ne morejo udeleževati – lahko pa igrajo košarko ali se sončijo na jahti. In ljudje vse to gledajo in si mislijo, splača se biti baraba,« je uvodoma na novinarski konferenci opozoril poslanec NSi Aleksander Reberšek.

Zadnji takšen primer je bila zadeva Balkanski bojevnik, ki je dokončno zastarala februarja letos. »Nekateri obtoženci so se pogodili s tožilstvom. Eden izmed obtožencev, Đemajl Mandjuka, krivde ni priznal in je enostavno počakal na zastaranje zadeve. Očitno se je splačalo: danes je nedolžen in bo verjetno tožil državo za odškodnino za tri leta, ki jih je prebil v zaporu. Narobe svet,« je bil jasen poslanec.

Če bo sprememba kazenskega zakonika sprejeta, zastaranj v kazenskih postopkih ne bo več

Golobova vlada je februarja obljubila, da bo Kazenski zakonik v delu, ki ureja zastaralne roke, popravila. Vse pa je ostalo zgolj pri napovedih in obljubah. »Nova Slovenija je že takrat napovedala, da daje vladi tri mesece časa, da sama uredi zadevo. Zgodilo se ni nič, zato danes vlagamo novelo kazenskega zakonika,« je poudaril Reberšek in dodal: »Če bo sprejeta naša novela kazenskega zakonika, zastaranj v kazenskih postopkih ne bo več!«

Glavni problem je v tem, da v Sloveniji pri kazenskih zadevah teče zastaralni rok ves čas. »Zastaralni rok teče tudi, ko je zadeva na sodišču, ko je razpisana glavna obravnava, ko je vložena pritožba na višje sodišče in ko se zadeva vrne v ponovno sojenje na sodišče prve stopnje. In zadeva slej ko prej zastara. Odvetniki in obtoženci so namreč zainteresirani za to, da postopek ovirajo na vse mogoče načine in uporabljajo najrazličnejše procesne trike,« je povedal in predstavil rešitev za ta problem: »Rešitev je povsem enostavna. V Kazenskem zakoniku je potrebno dopisati zgolj en stavek, in sicer: »Ko se začne glavna obravnava na sodišču, zastaralni rok ne teče več.« Pika. Identično je zadeva urejena na področju civilnih zadev – ko je zadeva na sodišču, zastaralni rok ne teče.«

V NSi zato predlagamo dopolnitev 2. odstavka 91. člena Kazenskega zakonika, ki se glasi: »Zastaranje kazenskega pregona teče do začetka glavne obravnave. NSi-jeva novela kazenskega zakonika bo trenutek resnice za slovensko politiko. Z zanimanjem bom spremljal, kateri poslanec in katera stranka bo podprla to spremembo. Jasno se bo videlo, komu v slovenski politiki je v interesu, da težka kazniva dejanja zastarajo, komu je v interesu, da ne dviguje pošte in komu ustreza, da v Sloveniji vse ostane točno tako kot je,« je zaključil Aleksander Reberšek.