Resolucija o varovanju okolja: zgolj še en programski dokument brez bistvenih učinkov

DELITE TA
PRISPEVEK
12.02.2020, NSi

»Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020 do 2030 je nekonkretna in ni skladna z zakonom o ohranjanju narave. Gre zgolj za še eno v nizu različnih resolucij, praznih programskih dokumentov, za katero bomo lahko rekli, da jo imamo. Kakšnih bistvenih učinkov na ohranjanje narave pa žal ne bo,« je na odboru za okolje in prostor dejala poslanka Tadeja Šuštar.

Bodo sredstva za varovanje narave zagotovljena?
V svoji razpravi je omenila bistvena vprašanja na katera bi resolucija o ohranjanju narave morala ponuditi prepričljive odgovore, pa jih ni. Problem resolucije je tako v opredelitvi zagotavljanja finančnih virov za izvajanje varstva narave. »V njej so navedena le področja, ki naj bi bila financirana, skupno ocenjeno število potrebnih finančnih sredstev in povzeti predvideni viri sredstev. Iz proračuna RS ni jasno, ali bodo sredstva zagotovljena ali ne,« je bila kritična poslanka NSi.

Opozorila je, da je na nacionalnem programu varstva narave navedeno, da bo za izvajanje politike potrebnih 47 do 53 milijonov evrov letno. V Prednostnem okviru ukrepanja za Slovenijo pa je za politiko RS na področju ohranjanja narave le za pokrivanje obveznosti izhajajočih iz evropske zakonodaje potrebnih 57 do 86 milijonov evrov letno. »Celotni program naj bi torej stal manj kot le njegov del? Ali ni to skrajno nenavadno?« je vprašala pristojne.

Poudarila je tudi, da je resolucija vsebinsko šibka, s slabo definiranimi cilji in ukrepi ter tako neprimerna za strategijo RS na področju varstva narave. V Sloveniji se soočamo z hitrim krčenjem populacij ptic, še posebej so prizadete travniške vrste. »Eden od ukrepov, da se to zaustavi bi bil lahko ta, da bi moralo vsako kmetijsko gospodarstvo na območju Slovenije kot pogoj za prejemanje javnofinančnih podpor vsaj 15 % svojih kmetijskih zemljišč nameniti ohranjanju ali izboljševanju stanja habitatov vrst kmetijske krajine,« je dejala Tadeja Šuštar.

Treba je najti ravnovesje med kmetijsko in okoljsko politiko
Kot biologinja zagovarja ohranjanje narave, živalskih in rastlinskih vrst in njenih habitatov. Vendar je potrebno najti ravnovesje tudi med kmetijsko politiko na način, da bodo kmetje lahko ohranjali raznolikost slovenske krajine. »Kmetje, ki delajo na kmetiji si želijo čim več pridelka, saj je od pridelka odvisno njihovo preživetje. V Sloveniji imamo sicer tudi podnebni sklad iz katerega bi lahko podpirali kmete in ukrepe za ohranjanje krajine. Zdaj je zaradi intenzivnega kmetijstva že težko najti lep cvetoč pomladanski travnik. Vse je samo zeleno, brez pisanih cvetlic, saj se te zaradi prehitre košnje ne morejo normalno razmnoževati in zaključiti svojega razvojnega cikla. Predlagam, da bi kmetom, ki kmetujejo na ekološko pomembnih območjih ali na zavarovanih območjih, iz sredstev Podnebnega sklada pokrili razliko zaradi zmanjšanega pridelka – takšno rešitev na primer pozna sosednja Avstrija,« je poudarila poslanka NSi.

Dodala je, da v Sloveniji zelene prihodnosti ne bo, če okoljska politika ne bo ekonomsko vzdržna. »Tehnologija in industrijska proizvodnja se ne posodabljata v zadostni meri, ker so podjetja preobremenjena z različnimi davčnimi bremeni. Ker je delo preveč obremenjeno, ni sredstev za razvoj, investicije. Zato se vrtimo v začaranem krogu. Če slovensko gospodarstvo ne bo funkcioniralo, iz vsega skupaj ne bo nič. Ne moremo samo prepovedovati in administrativno nižati pridobivanja nezelene energije. Kaj nam bo potem ostalo? Ali si lahko privoščimo, da bodo naši državljani plačevali 2x ali 3x dražjo elektriko, kot jo imamo sedaj samo zaradi tega, ker je ne bomo proizvedli dovolj in jo bomo primorani uvažali?« je vprašala odgovorne.

Izpostavila je tudi problem odpadne hrane. »Ali ste vedeli, da v Sloveniji letno proizvedemo skoraj 132.000 ton odpadne hrane na leto. To je 64 kg na prebivalca. Lahko je napisati, da jo bomo zmanjšali. Ampak pravo vprašanje je, zakaj je toliko zavržene hrane? Poiščimo vzroke in problem odpravljamo pri koreninah ne šele gasiti posledice,« je prepričana Tadeja Šuštar.

Jožef Horvat: Popolnoma ste spregledali geotermalno energijo
»Resolucija o varovanju okolja je obsežen projekt, a bojim se, da bo še eden izmed projektov v vrsti, ki jih potem ne izpolnimo ali pa se zaradi premalo vloženih sredstev ti zelo počasi premikajo naprej,« je v uvodu svoje razprave dejal Jožef Horvat.

Dodal je, da v resoluciji ni naslovljen problem odlaganja odpadkov, predvsem pa je prezrt načrt umeščanja objektov v prostor. »Seveda potrebujemo varovanje okolja, a menim da smo prav postopek umeščanja objektov v prostor preveč zbirokratiziriali,« je prepričan.

Z namenom da resolucijo vsaj nekoliko izboljšamo, smo v NSi predlagali sprejem amandmaja. Prepričani smo, da je potrebno jasno zapisati, da si bomo prizadevali za enakovredno rabo vseh primernih obnovljivih virov energije, kar je ključni pogoj za dosego ciljev ogljične nevtralnosti do leta 2050. »Z amandmajem v resolucijo vnašamo geotermalno energijo, ki je povsem spregledana. Določamo, da je potrebno ukrepe prilagoditi tako, da bo mogoče hitrejše umeščanje objektov za pridobivanje obnovljivih virov energije v prostor,« dejal Jožef Horvat.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je amandma NSi soglasno sprejel.