RAZUMEMO STISKE STARŠEV, ZATO SMO JIM OMOGOČILI SOBIVANJE Z BOLNIMI OTROKI

DELITE TA
PRISPEVEK
26.03.2021, NSi

Na marčevski seji državnega zbora je bil z 84 glasovi poslancev sprejet predlog zakona, ki omogoča sobivanje staršev z otroki, ki so na zdravljenju ali pa so hospitalizirani. Sam predlog zakona je bil narejen na podlagi napora poslanske skupine Nove Slovenije, ki je prisluhnila potrebam staršev otrok.

»Hvaležen in vesel sem, da stranka tisto, kar ima napisano v temeljnem programu in kar obljublja pred volitvami, dela, ko ima škarje in platno v rokah. Do sedaj je bilo sobivanje staršev v bolnišnici brezplačno samo do šestega leta starosti otroka, pri tem pa starši niso avtomatsko prejeli bolniškega nadomestila. Ko je otrok dopolnil šest let so si morali starši sobivanje v bolnišnici kriti sami, in sicer do 20 evrov na dan za stroške nastanitve in prehrane,« je na seji državnega zbora povedal poslanec Aleksander Reberšek.

Poudaril je, da pri tem niso bilo samodejno upravičeno do bolniškega nadomestila, ker so bili odsotni z dela. Prav tako ni bilo krito sobivanje v zdraviliščih, tako da otroci, ki so bili upravičeni do zdravniškega zdravljenja tega niso izkoristili, če si starši niso mogli privoščiti, da bi zase plačali nastanitev in prehrano v zdravilišču.

»V Novi Sloveniji smo blizu ljudem, zato smo prisluhnili Junakom tretjega nadstropja in staršem otrok, ki bivajo v bolnišnicah in tako našli rešitev. Ko bo nov zakon sprejet bo s tem nadomestil podoben ukrep iz PKP-6, ki pa sobivanje ureja samo začasno in tudi ožje, kot pa današnji predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poleg sobivanja v bolnišnici je po novem možno tudi sobivanje v zdravilišču, kar pomeni, da se namestitev in prehrana starša v času sobivanja v bolnišnici in zdravilišču krijeta iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Splošna meja za sobivanje se dvigne iz šestega na petnajsto leto. Za posebno težke primere pa sta dodani še dve kategoriji, pri katerih je sobivanje možno do 18. leta oziroma dokler traja roditeljska pravica oziroma neomejeno,« je poudaril Aleksander Reberšek.