Rasmussen: "Svoboda stane"
V glavnem mestu Češke se je sestala parlamentarna skupščina
NATO, ki jo sestavlja okrog 300 parlamentarcev iz držav članic NATO in drugih
partnerskih držav. Član slovenske delegacije je tudi vodja poslanske skupine
NSi Matej Tonin. Parlamentarci so razpravljali o trenutnih izzivih zveze NATO,
največ časa so posvetili misiji v Afganistanu, konfliktu v Siriji in izzivom,
ki jih prinaša kriza pri zagotavljanju sredstev za obrambne proračune.
Rezi v obrambne proračune ogrožajo
varnost
Med članicami NATO zgolj štiri članice namenjajo dogovorjenih 2% BDP (ZDA, VB,
FRA in TUR) za obrambne proračune (v Sloveniji nekaj več kot 1% BDP), zato so
zlasti ameriški parlamentarci opozarjali evropske kolege, kaj bi se zgodilo z
varnostjo v Evropi, če bi se ameriška vojska umaknila iz Evrope. Za umik ameriške
vojske iz Evrope se že zavzemajo nekateri ameriški kongresniki. Medtem, ko
evropske države znižujejo svoje obrambne izdatke krepko pod 2% BDP, ZDA še
vedno vztrajajo nad 5% BDP. Mike Turner, ameriški kongresnik, je zato evropske
kolege vprašal: “Kdo bo zagotavljal
vašo varnost, če tudi mi začnemo zmanjševati obrambne izdatke in se posledično
umaknemo iz Evrope?” Delež ZDA med izdatki za obrambo v okviru NATA
predstavlja kar 77%, delež vse ostalih članic skupaj pa 23%. Generalni sekretar
NATA Andres Fogh Rasmussen je parlamentarce opozoril: “NATO temelji na soodgovornosti, zato ne moremo vse prelagati na
ameriške prijatelje. Evropa mora prevzeti večjo odgovornost. Svoboda
stane!”
Matej Tonin je za slovenske medije povedal:
“Razumljivo, da države v času krize najprej režejo obrambne proračune.
Dokler negativne gospodarske trende ne zaustavimo, v Sloveniji težko
pričakujemo povečanje obrambnih izdatkov. Za povečanje obrambnih izdatkov je
nujna okrepitev gospodarske rasti. Več kot bomo ustvarili, več bomo lahko namenjali
za našo varnost.”
Nadaljevanje nasilja v Sirija posledica
neenotnosti mednarodne skupnosti
Učinkovito ukrepanje mednarodne skupnosti v primeru sirskega konflikta še vedno
preprečuje razdeljenost mednarodne skupnosti. Rusija in Kitajska namreč blokirata
vse poskuse ukrepanja proti sirskemu režimu s strani Varnostnega sveta ZN.
Sirski konflikt pa še dodatno poglablja razdeljenost sirske opozicije. Ne glede
na vse, pa se včerajšnji dogovor sirske opozicije vendarle zdi prvi korak na
poti k miru.
Afganistan bo potreboval pomoč tudi po
letu 2012
Afganistan po letu 2014, ko se bo končala sedanja misija zveze NATO, še vedno
ne bo sposoben samostojno zagotavljati zadovoljive mere varnosti, zato so
parlamentarci veliko časa posvetili razpravam o obliki misije po letu 2014.
NATO bo po letu 2014 skoraj zagotovo ostal v Afganistanu, vendar pa se bo
umaknil iz vojaških operacij, afganistanskim varnostnim silam pa bo nudil
podporo v usposabljanju in tehniki.
Iran ne sme postati jedrska sila
Za stabilnost na Bližnjem vzhodu bi bilo zelo nevarno, če bi se Iran razvil v
jedrsko velesilo, zato so se parlamentarci zavzeli za zaostritev sankcij proti
Iranu. Kot učinkovite so se izkazale samo ekonomske sankcije, ki so uperjene
proti izvozu iranske nafte. V enem izmed poročil so celo zapisali, da v skrajni
sili dopuščajo možnost za preventivni napad, s katerim bi onemogočili Iranu
izdelavo jedrske bombe.