Proračun za leti 2017 in 2018: Ko NSi predlaga davčno razbremenitev, je vlada gluha

DELITE TA
PRISPEVEK
17.11.2016, NSi

jhorvat_sejadzsept2016_zejavecVladna koalicija je v državnem zboru sprejela proračun za leti 2017 in 2018. Postavke glede stroškov dela v javnem sektorju sicer še niso usklajene, a vlada pričakuje, da ji bo uspelo dogovor s sindikati doseči do začetka novega proračunskega leta. Poslanci NSi so pred glasovanjem o proračunu zapustili dvorano državnega zbora, s čimer so obstruirali glasovanje.

V nadaljevanju objavljamo celotno stališče Poslanske skupine NSi, ki ga je predstavil podpredsednik NSi Jožef Horvat.

“Proračunski dokumenti so pomemben pokazatelj politične usmeritve vsakokratne vladajoče koalicije. V proračunu se pokaže, kakšne so vladne prioritete, kaj je vladi pomembno in kaj ji ni pomembno. Iz proračunskih postavk je mogoče razbrati katera področja želi vlada okrepiti in katerih pomen želi zmanjšati. Poleg tega pa nam predlog proračuna kaže tudi splošno ekonomsko usmeritev vlade, kar v predlogu proračuna za 2018 in predlogu sprememb proračuna za 2017 odpira številne pomisleke o ekonomskem modelu, ki ga zagovarja obstoječa vlada.

Rebalans proračuna za leto 2017 in predlog proračuna za leto 2018 zaznamuje višji nivo proračunskih prihodkov, kar je povezano z gospodarsko rastjo. UMAR je v letošnjem septembru napovedal za leto 2017 2,9 odstotno rast, za 2018 pa 2,6 odstotno rast. Ta temelji predvsem na izvozu, ki se bo v letu 2017 povečal za 5,5 odstotkov in v letu 2018 za 5 odstotkov. Kot lahko vidimo se po zaslugi slovenskih podjetnikov proračunski prihodki povečujejo. V primerjavi z letom 2016 so v letu 2017 ocenjeni prihodki višji za 420,9 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2017 pa so ocenjeni prihodki v letu 2018višji za 421,2 milijonov evrov in znašajo 9.267,1 milijonov.

Povečana prihodkovna stran proračuna daje vladi veliko maneverskega prostora pri iskanju in uveljavljanju novega ekonomskega modela, ki bi prinesel normalizacijo davčnega ter splošnega poslovnega okolja. Vlada se žal za to ni odločila, posledično s svojimi predlogi ohranja status quo slovenskega gospodarskega in finančnega sistema. Tako v letu 2017 kot tudi v letu 2018 pričakujemo 420 milijonov evrov več proračunskih prihodkov, ki bi jih lahko unovčili za korenitejše odpravljanje proračunskega primanjkljaja. V Republiki Sloveniji imamo pri obravnavi proračunskih dokumentov za leti 2017 in 2018 dobro priložnost, da v večji meri uredimo naše javne finance. To se žal ne bo zgodilo, saj vlada pri ravnanju z davkoplačevalskim denarjem, ki se načrtuje v proračunskih dokumentih, ravna z veliko mero negospodarnosti. 47 milijonov evrov več želi vlada v letih 2017 in 2018 nameniti za plače in druge izdatke zaposlenim. 184 milijonov evrov več želi zapraviti za izdatke za blago in storitve.

Vlada namenja okrog 120 milijonov evrov več sredstev za subvencije. V Novi Sloveniji raje kot povečevanje subvencij vladi predlagamo zmanjšanje davčnih obremenitev za vse. Slovensko gospodarstvo rabi predvsem kisik, ne pa miloščine v obliki selektivnih subvencij. Potrebujemo pravično davčno okolje, v katerem bo omogočena poštena konkurenca. To je porok za uspeh naših podjetji in rast novih delovnih mest. Nova delovna mesta so najboljša proračunska politika pa tudi najboljša socialna politika. Našim ljudem moramo dati priložnost, da z uresničitvijo svojih sposobnosti ustvarjajo, preživljajo sebe in svoje družine ter plačujejo razumno odmerjene davke. To je eden od glavnih ciljev, za katere se borimo Krščanski demokrati. Žal pa se levo-sredinska koalicija s proračunskimi dokumenti od tega odmika, kar v Novi Sloveniji obžalujemo.

Pred nekaj tedni je koalicija v Državnem zboru sprejela predlog vladne mini davčne reforme, v kateri najbolj v oči bode povišanje davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb iz 17 na 19 odstotkov.

Rebalans proračuna za leto 2017 nam razkriva, da so prihodki v državni proračun iz dohodnine ocenjeni skoraj 71 mio EUR nižje kot za leto 2016. Prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb pa so na drugi strani v letu 2017 ocenjeni za 74 mio EUR višje. Kot nam hitro pokaže enostaven izračun, se nastali izpad v proračunu zaradi manj prihodkov iz dohodnine enostavno zapolni s povišanjem davka od dohodka pravnih oseb, torej iz uspehov naših podjetji.

To je, spoštovani državljani, davčna matematika vladne koalicije, takšne so realne posledice vladnega davčnega prekladanja.

Dejstvo, da bo več kot celoten izpad proračunskih prilivov iz dohodnine moralo sanirati gospodarstvo, je za Novo Slovenijo nesprejemljivo.

Davčna razbremenitev je ena izmed prioritet politike Nove Slovenije. Zato smo v preteklosti že vložili novelo Zakona o dohodnini. S tem predlogom smo želeli povišati splošno dohodninsko olajšavo na 7.000 evrov.

S tem predlogom zakona bi se povečale tudi neto plače zaposlenih. Ob sprejetju predloga zakona bi lahko razmisli tudi o zmanjšanju mase plač za javne uslužbence, saj bi v tem primeru njihova neto plača bila višja in bi se zato lahko zmanjšala bruto plača. Žal vlada v danes obravnavanih proračunskih dokumentih počne ravno nasprotno. Povečuje izdatke za plače, namesto, da bi zmanjšala obremenitev davkov.

Povišanje splošne olajšave, ki smo jo predlagali, bi med drugim rešilo tudi težavo delavcev migrantov, saj povišana splošna olajšava odpravlja potrebo po doplačevanju visokih razlik pri dohodnini v Sloveniji. Poleg tega predlog Nove Slovenije predvideva ukinitev dveh kategorij dodatnih splošnih olajšav za zavezance z nižjimi dohodki – t. i. stopničasto splošno olajšavo. Ta omogoča pojavnost absurdnih situacij, ko je oseba pri povišanju plače le za nekaj evrov kaznovana z veliko manjšo splošno olajšavo.

Žal je bila naša novela Zakona o dohodnini zavrnjena. Enako rešitev smo poskušali z amandmaji uveljaviti v postopkih obravnave zakonov tako imenovane mini davčne reforme. Žal smo bili zopet zavrnjeni.

V Novi Sloveniji smo v preteklosti predlagali tudi davčno razbremenitev dela. Pripravili in vložili smo predlog novele Zakona o prispevkih za socialno varnost, kjer smo pri štirih bruto minimalnih plačah predlagali zgornjo mejo zneska prispevkov za socialno varnost za delodajalce. To smo poimenovali razvojna kapica. Ob tem pa smo določili spodnjo mejo dohodka, od katerega se prispevkov ne bi plačevalo, kar pa smo poimenovali socialni copatek. Z novelo smo predlagali tudi, da se izplačilo božičnice z vidika plačila prispevkov obravnava enako kot regres, kar pomeni oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost v višini 70 odstotkov povprečne mesečne plače. Prav tako smo s predlogom želeli tudi za božičnico določiti najvišji znesek, ki ne bi bil obremenjen s prispevki za socialno varnost. Koalicija je za naše predloge razbremenitve obdavčitve dela, ki je ena izmed najvišjih v Evropi, ostala brez posluha.

Ko Nova Slovenija predlaga davčno razbremenitev, koalicija vedno ostane gluha. Ko na drugi strani vlada znotraj proračuna predlaga povišanje izdatkov za plače, blago, storitve in subvencije, koalicija z veseljem prisluhne. To je za nas pokazatelj popolnoma zgrešene finančne politike vlade in znak za to, da od te koalicije ni pričakovati uveljavitve moderniziranega ekonomskega modela v Republiki Sloveniji.

Vlada v svojih proračunskih dokumentih pravi, da je eno izmed prioritetnih področjih zaposlovanje, kar je samo po sebi sicer pohvalno. Vendar pa lahko glede na tolikšno povišanje odhodkovne strani proračuna trdimo, da se je vlada te naloge lotila na napačen način. Povečevanje odhodkovne strani proračuna v socialno tržnem gospodarstvu ne more biti primaren način za zagotavljanje zaposlenosti. To bi lahko bila prej značilnost centralno planske ekonomije, značilne za neke druge čase. Potrebujemo državo, kjer za zaposlenost ne bo skrbela država s povečevanjem njenih izdatkov, ampak bo to storila z ustvarjanjem davčnega in upravnega okolja, kjer bodo za zaposlenost z zasebno pobudo skrbeli predvsem državljani sami.

V zvezi s prilivi iz privatizacije Vlada navaja, da “prodajne postopke v skladu s sprejeto Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države in privatizacijskim paketom iz leta 2013 vodi SDH, pri čemer ocene prilivov ni možno napovedati, saj je prodaja odvisna od več dejavnikov”. Za leto 2017 se sicer ocenjujejo prilivi iz naslova kupnin od privatizacije na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v višini 2,1 mio EUR,za leto 2018 pa v višini 1,9 mio EUR. Pri vsem tem si ne moremo kaj, da se ne bi vprašali, ali je vlada povsem izgubila nadzor nad postopki privatizacije, glede na to, da prilivov iz nje sploh ne predvideva oziroma jih ne more oceniti. Zaustavitev privatizacijskih postopkov se nam ne sme zgoditi. V Sloveniji nujno potrebujemo dobre zasebne lastnike.

Ko sprejemamo proračuna za prihodnji dve leti, imamo v Novi Sloveniji pred očmi tudi več kot pet milijard evrov državnega denarja, ki je bil potreben za dokapitalizacijo bank. Nisem prepričan, če se vsi vedno v polnosti zavedamo dejstva, da je to znesek, ki presega polovico vrednosti proračuna Republike Slovenije, ki ga danes obravnavamo. Za zagotovitev vzdržnosti proračuna v prihodnosti je nujno potrebno izboljšati zakonodajni okvir, ki ureja pregon bančnega kriminala. Prav zato v Novi Sloveniji predlagamo paket zakonov za pregon bančnega kriminala, s katerimi bi uvedli specializirane sodne oddelke za reševanje zadev bančne kriminalitete, oddelek za pregon bančnega kriminala znotraj specializiranega državnega tožilstva ter njegovo okrepitev. Poleg tega pa bi z novelo zakona o bančništvu preprečili, da bi v upravah in nadzornih svetih bank še kdaj sedele osebe, ki so bile odgovorne za nadpovprečno število podeljenih slabih kreditov. Za dolgoročno vzpostavitev fiskalne stabilnosti je nujno preprečiti ponovitev že videnih kriminalnih zgodb v našem bančnem sistemu. Zato v Novi Sloveniji upamo, da nam boste tudi ostali poslanci Državnega zbora pri tem prizadevanju stali ob strani.

Iz proračuna ministrstva za zdravje je razvidno, da reforme ne bo. Bodo pa zato čakalne vrste, povečano nezadovoljstvo bolnikov in zdravnikov. Vse bolj ko vlada odlaša s pripravo reforme, bolj se slovensko zdravstvo pogreza in vse večje bodo težave v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tudi možnosti za sprejem reforme so s tovrstnim odlašanjem vse manjše, saj je efektivnega časa do naslednjih rednih volitev v državni zbor le dobro leto in pol. Iz izkušenj pa vemo, da so možnosti za izvedbo resne in celovite reforme v volilnem letu nadvse majhne.

Sicer se sredstva nekoliko povečujejo, vendar se to ne bo odrazilo v zmanjšanju čakalnih vrst, podpori primarnemu zdravstvu, okrepitvi javnega zdravja. Nasprotno: čakalne vrste se daljšajo, v zdravstvenih ustanovah vlada nezadovoljstvo, zaradi nepreglednega financiranja se – kot že desetletja – napajajo lobiji, hkrati pa zmanjkuje denarja za tiste, ki zdravstvene storitve zares potrebujejo. Namesto, da bi s sistemskimi ukrepi reševali stisko zavarovancev, so mnogi izmed njih prepuščeni dobri volji sodržavljanov. Ko zbiranje plastičnih zamaškov postane edina rešitev za sistemske napake zdravstva in posledično preživetje bolnikov je čas, da se vprašamo, kako naprej.

V tej razpravi je potrebno izpostaviti tudi, da se varčevalni ukrepi ZUJF-a prehitro ukinjajo glede na to, da na mizi nimamo resnih reformnih predlogov. V primeru, da soglasje s sindikati ne bo doseženo in zakon ne bi bil sprejet, bi se javno finančni odhodki iz tega naslova v letu 2017 povečali za okrog 200 mio evrov, kar je za nas nesprejemljivo.

Potrebno je takojšnje izboljšanje poslovnega okolja in večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva – za to je najprej potrebna prava reforma področja pravosodja. Po mnenju samih podjetnikov je delovanje pravne države prvi pogoj za delovanje gospodarstva, zlasti za prihod novih investitorjev. Ukrepi, ki jih je pripravila sedanja vlada na tem področju, so bistveno premalo za neke konkretne premike za dejansko in ne le statistično izkazovanje skrajševanja sodnih postopkov, predvsem gospodarskih sporov in insolvenčnih postopkov. Še vedno imamo preveč postopkov, ki trajajo leta in leta, preden pridejo do zaključka in podatki o dolgotrajnosti postopkov, predvsem pa o kakovosti in pravičnosti sojenja v naši državi, sežejo dlje od meja Slovenije. Dokler ne bomo na področju pravosodja beležili rezultatov, ki bodo primerljivi s stanjem pravne države v Avstriji ali Nemčiji, smo prepričani, da tujih investitorjev k nam preprosto ne bo.

Na odhodkovni strani predloga proračuna pogrešamo sistemske ukrepe na področju javne in državne uprave. Vlada ni dosegla sporazuma s sindikati glede plač in drugih stroškov dela javnih uslužbencev v letu 2017, kar je zelo slabo tudi z vidika nadaljnjih dogovarjanj. Po drugi strani pa bi morala vlada sprejeti prepotrebne ukrepe za zmanjšanje odhodkov na področju javnega sektorja. Nujna je racionalizacija na področju javne in državne uprave. Imamo številne paradržavne institucije (sklade, zavode, agencije), ki nikakor ne opravičujejo svojega obstoja, pomenijo pa veliko javnofinančno breme. Imamo tudi neracionalno mrežo različnih javnih organov in institucij, ki bi jo bilo potrebno optimizirati. Tudi tu vlada ne napoveduje konkretnih ukrepov v tej smeri.

Proračun ne omogoča stabilne, trdne politike na področju dela, družine, socialnih zadev in invalidov. V Novi Sloveniji imamo občutek, da ministrstvo skozi leta prerazporeja denar z ene postavke na drugo postavko in spet nazaj. Zanima nas, kaj se bo financiralo iz denarja namenjenega za spodbude za zaposlovanje? Slaba izkušnja brezposelnih ljudi je, da se ta denar vlaga v nove in nove tečaje, ki pa konkretno posameznikom ne pomagajo pri iskanju zaposlitve. Zaskrbljeni smo, ker se sredstva za štipendije v letu 2017 znižujejo za kar 4 milijone evrov, prav tako pa sredstva za prehrano šolarjev, dijakov in študentov. Še posebej v luči dejstva, da deficitarne štipendije niso dosegle pravega učinka. Ministrica pa pravi, da bo podeljenih več štipendij. Kako, z manj sredstvi?

Z amandmajem smo prelagali povečanje sredstev podprogramu Programi v pomoč družini. Povečana sredstva bi omogočila, da bi pristojno ministrstvo vsaj poskusno lahko odprlo preventivne programe v podporo družini, kot so na primer šola za zakon, za zdrave partnerske odnose, družinska terapija, šola za starše. Trenutni programi v pomoč družini so namreč preveč usmerjeni le v kurativo. Žal pa koalicija tudi tega našega predloga ni podprla.

V Novi Sloveniji nas je v postopku obravnave proračunskih dokumentov zanimalo, ali je v predlagana proračuna za leti 2017 in 2018 vključeno tudi izvajanje odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javno veljavnih OŠ programov v zasebnih osnovnih šolah? Ne gre namreč za veliko denarja, ki pa je za te šole, starše otrok, ki se tam šolajo, zelo pomemben. V proračunu naj bi bila po zagotovilih pristojne ministrice zagotovljena sredstva za izvajanje internetnih jezikovnih tečajev za Slovence po svetu, kar je dobro in krščanski demokrati to pozdravljamo.

Z amandmajem, ki žal ni bil sprejet, smo predlagali povečanje sredstev podprogramu Strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu na raven realizacije v letu 2016. Čeprav se v javnosti govori o javni kmetijsko svetovalni službi, morajo svetovalci na trgu zaslužiti skoraj 50 % denarja. Na nekaterih zavodih ravno sedaj potekajo aktivnosti za odpuščanje kmetijskih svetovalcev. Leta 2001, ko se je ustanovila javna služba kmetijskega svetovanja, se je število zaposlenih v njej prepolovilo, saj je bilo prej zaposlenih skoraj 600 kmetijskih svetovalcev na Kmetijskih zadrugah. v celi Sloveniji je zaposlenih 310 kmetijskih svetovalcev na 8 Kmetijsko gozdarskih zavodih in na KGZS. Če želi Slovenija dosegati smele cilje na področju kmetijstva, še posebej dviga nivoja samooskrbe, potem je nujno imeti močno javno kmetijsko svetovalno službo.

V Novi Sloveniji smo z vloženim amandmajem na proračun za leto 2018 tako kot že lani predlagali povišanje sredstev za športno infrastrukturo. V naši poslanski skupini smo zadovoljni, da je koalicija prisluhnila predstavljenim argumentom, saj se v okviru tega podprograma financirajo novogradnje, posodobitve in energetske sanacije športnih objektov in površin, namenjenih vsem kategorijam prebivalstva. Ti objekti in površine so velikega pomena za slovensko prebivalstvo, saj omogočajo izvajanje različnih oblik športne dejavnosti za vse kategorije športnikov na vseh ravneh. Predlagana sredstva v višini 800.000 evrov namreč niso zadostovala potrebam vzdrževanja in gradnje športne infrastrukture.

Žal pa koalicija ni prisluhnila našim ostalim predlogom. Med drugim smo predlagali tudi povišanje sredstev na postavki “Učinkovito trženje in promocija Slovenije”. Področje turizma je za Republiko Slovenijo ena izmed velikih razvojnih priložnosti. Naravne in kulturne danosti, ki jih Slovenija ponuja, so v mnogih vidikih edinstvene. V tem vidimo tudi nekatere priložnosti za gospodarski razvoj Republike Slovenije. Tega pa zagotovo ne bomo dosegli z nižanjem sredstev za promocijo turističnih zanimivosti in priložnosti v Sloveniji. Naš predlog, da bi ta sredstva v letu 2018 ostala na ravni iz leta 2017 žal ni bil upoštevan.

Prav tako ni bil upoštevan naš predlog, da bi višina izravnave občin ostala na ravni iz leta 2015. Finančna izravnava je namreč pomemben vir financiranja občin, ki zagotavlja izvajanje z zakonom določenih nalog, v kolikor posamezna občina s prihodki, ki so ji zagotovljeni z zakonom, ne more pokriti teh stroškov. Zniževanje teh sredstev bo prizadelo zlasti občine na manj razvitih in obrobnih območjih, ki z dohodnino ne zberejo dovolj sredstev za namen izvajanja zakonsko določenih nalog. To vodi k vedno bolj neenakomerni regionalni razvitosti. Sredstva za finančno izravnavo bi zato morala ostati vsaj na nivoju, ki še omogoča vsem občinam izvajanje njenih nalog.

Ob zaostrovanju varnostnih razmer v našem širšem in ožjem okolju, je okrepitev sredstev za slovensko vojsko nujno potrebno. Predlog proračuna 2018 sredstva, ki so namenjena Generalštabu Slovenske vojske, povečuje. Vendar pa menimo, da so predlagane spodbude prešibke, zato smo na postavki Generalštab Slovenske vojske predlagali skupno povišanje sredstev za 29 milijonov evrov. Od tega povišanja bi 50 odstotkov namenili upravljanju, izobraževanju in oskrbi kadrov slovenske vojske, 30 % operativnem delovanju in pripravljenosti ter 20 % infrastrukturi in opremljenosti. Žal naš predlog za finančno okrepitev slovenske vojske ni bil upoštevan.

Ker v koaliciji niso upoštevali predlogov Nove Slovenije in ker proračun ne daje nikakršnih možnosti za uveljavitev novega ekonomskega modela Republike Slovenije, bomo Krščanski demokrati glasovali poti Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in proti Dopolnjenemu predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2018.”