PRENOVLJENA CESTNA PRAVILA – ZAVIJANJE OB RDEČI LUČI, Z ELEKTRIČNIMI SKIROJI OB BOK KOLESARJEM

DELI:
21.07.2021, NSi

Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa prinašajo kar nekaj novosti: kazni za prehitro vožnjo bodo nižje, po novem bo možno zavijanje desno, tudi če bo na semaforju gorela rdeča luč, postavljajo se tudi pravila za vožnjo z električnimi skiroji. Zvišujejo pa se kazni za telefoniranje med vožnjo in parkiranje na mestih za invalide, poleg nadzora pa se bo okrepilo tudi ozaveščanje o nevarnosti prehitre vožnje.

Kot je v Odmevih pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič Slovenija s temi spremembami sledi zgledom iz tujine. »S spremembo zakona odgovarjamo na spreminjajočo se družbo, naše navade in tudi na spremembe v prometnem sistemu,« je pojasnil Mihelič in dodal, da je pravilo zavijanja desno ob rdeči luči v tujini marsikje že uvedeno. »Po eni strani vplivamo na pretočnost prometnega sistema tam, kjer to okoliščine dopuščajo, po drugi strani pa je tudi okoljski vidik tisti, ki ni zanemarljiv. Namreč po nepotrebnem se ustvarjajo izpusti tudi na mestih, kjer to ni nujno potrebno. Pravilo bo veljalo le v tistih križiščih, kjer bo preglednost križišča dopuščala to možnost in tam bo upravljalec križišča namestil tudi poseben prometni znak ob semaforju,« je dejal državni sekretar Mihelič.

Nižje kazni za hitro vožnjo, višje za telefoniranje med vožnjo

Aleš Mihelič je predstavil tudi razloge za višje kazni (iz 125 na 250 evrov) za telefoniranje oz. uporabo telefona med vožnjo: »Statistike kažejo, da je veliko prometnih nesreč še vedno posledica takega ravnanja. Ne gre tukaj samo za telefone. Gre tudi za druge naprave, ki ovirajo naše slušno ali vidno zaznavanje prometa in posledice tovrstnega ravnanja so ponavadi zelo hude. Med enim recimo povprečnim tipkanjem, je voznik nepazljiv in ne spremlja ceste kar dobrih 20 sekund. To lahko povzroči res tragične posledice.«

Nižje kazni za prehitro vožnjo pa se spreminjajo zaradi spoznanja, da morajo biti globe primerne – ne previsoke in ne prenizke. »V bistvu zasledujemo osnovni cilj. To je sorazmernost ukrepov, ki ima maksimalen odvračalni učinek. Po drugi strani pa je najbolj ključen drug segment, torej boljša preventiva in večja pogostost izvajanja nadzora. Večji nadzor torej je tisti, ki prinaša optimalno odvračani učinek,« je pojasnil Mihelič.

Električni skiroji odslej zapisani v zakon

Ker električni skiroji doslej niso bili opredeljeni v zakonu, je jih zakon sedaj opredeljuje kot lahka motorna vozila do konstrukcijske hitrosti do 25 km/h. Uporabljati se smejo na urejenih površinah za kolesarje, kjer pa kolesarskih poti ni, pa ob desnem robu vozišča.