Preiskovalna komisija o slabi banki pričenja z zaslišanji prič

DELI:
04.10.2019, NSi

V ponedeljek 7. oktobra 2019 bo preiskovalna komisija o slabi banki (DUTB), ki jo vodi poslanec NSi Jernej Vrtovec, začela z javnimi zaslišanji prič. Glede prenosa terjatev iz bank na DUTB in njihovega vrednotenja ter drugih aktualnosti v povezavi s sanacijo bančnega sistema bodo pred komisijo odgovarjali takratni državni sekretar Mitja Mavko, nekdanji direktor Deloitta Janez Škrubej, takratna viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in uslužbenka NLB Katarina Knapič Lapanje. Postavlja se vprašanje, ali so ključni odločevalci sprejemali odločitve o prenosu terjatev na podlagi poznanstev in ali so se glede seznama terjatev dogajali kakšni zakulisni pritiski?

Kdo je izbiral podjetja za prenos na DUTB?

Obstaja primer podjetja, ki je bilo dolžno nekaj deset milijonov evrov. Posojil ni odplačevalo in po vseh kriterijih je izpolnjevalo pogoje za prenos na slabo banko. A v zakulisju je padel dogovor in podjetje na DUTB na koncu ni bilo preneseno. In obstaja  obratna zgodba, ko so v nekaterih primerih DUTB izkoristili, da so se razdolžili. Ključna pri tem so naslednja vprašanja: Kdo je dokončno izbral podjetja, ki so bila prenesena na DUTB in kakšni kriteriji so pri tem veljali? Kdo je določal popuste pri prenosih? Obstajajo namreč podatki, da so nekateri direktorji in lastniki podjetij obiskovali nekatere ključne določevalce pri prenosih terjatev in ključno vplivali, da njihova podjetja niso bila prenesena na DUTB. Nekatere terjatve so bile namreč prenesene na DUTB, pa sploh niso izpolnjevale pogojev za prenos. Spet druge so ostale v bankah, a bi morale biti prenesene. Večina terjatev pa je bila prenesena z velikimi popusti, kasneje pa so bile te iste terjatve poceni prodane naprej. Nekajkrat celo istim osebam, ki so odgovorni, da je bančna luknja sploh nastala.

Kdo bodo prve zaslišane priče pred preiskovalno komisijo

Odgovore na ta vprašanja bi moral poznati Mitja Mavko, ki je bil leta 2013 državni sekretar na ministrstvu za finance in predsednik medresorske komisije. Mitja Mavko je bil torej glavni »operativec« sanacije slovenskega bančnega sistema. V ponedeljek bo jasno, ali bo o tem spregovoril in odgovarjal na zastavljena vprašanja, ali pa se bo nadaljevala zgodba, ko najbolj odgovorni v ključnih trenutkih izgubijo spomin?

Veliko ima za povedati tudi nekdanji šef Deloitta Janez Škrubej, ki je kasneje, po sanaciji bančnega sistema, postal izvršni direktor DUTB, kar je precej zanimivo. Deloitt je za NLB opravljal skrbni pregled banke in prav je, da se preišče, ali je vse potekalo v skladu z veljavno zakonodajo?

Med zaslišanimi pričami bo tudi Stanislava Zadravec Caprirolo, nekdanja viceguvernerka, ki je bila prav tako članica posebne medresorske komisije. Katarina Knapič Lapanje pa je NLB bila ena izmed glavnih oseb, ki so sodelovale pri dokapitalizaciji NLB in izboru terjatev, ki so bile prenesene na slabo banko.