Predsednik NSi na slovesnosti ob 70. letnici ustanovitve ženskega taborišča Ferdreng pri Kočevju

DELITE TA
PRISPEVEK
09.09.2019, NSi

Nekdanji taboriščnici Lidija Drobnič in Frančiška Perušek ob tabli, ki jo je med mašo blagoslovil nadškof Stanislav Zore in bo v prihodnje ob križu v Ferdrengu pričala o dogajanju v letu 1949.
vir: Bogomir Štefanič

Križ v Ferdrengu stoji na mestu porušene cerkve, posvečene Janez Krstniku vir: Bogomir Štefanič

S slovesnostjo in mašo so se v nedeljo v Ferdrengu pri Kočevju spomnili 70. obletnice nastanka tamkajšnjega ženskega delovnega taborišča, ki so ga ustanovile povojne komunistične oblasti. Svete maše in slovesnosti se je udeležil tudi predsednik NSi Matej Tonin.

Taborišče v Ferdrengu (Podlesju), opuščeni kočevarski vasi pri Kočevju, so leta 1949 ustanovile povojne komunistične oblasti. Delovalo je nekaj mesecev, v njem pa je bilo zaprtih okoli 800 deklet in žena, za katere je tedanja oblast menila, da so povezane z domobranstvom ali so ji politično nevarne. Taborišče je bilo ukinjeno oktobra 1949, ko je bil del taboriščnic izpuščen, del pa so jih prepeljali na škofjeloški grad.

Mašo v spomin na zaprte je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, nagovora pa sta imeli nekdanja zapornica Lidija Drobnič in Marta Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo.

V taborišču je bilo po besedah Lidije Drobnič okoli 80 odstotkov političnih zapornic, saj so bile v taborišče poslane brez rednih sodnih postopkov. Velika večina ljudi, med njimi tudi prebivalci Kočevskega, ni vedelo ali še danes ne ve za obstoj delovnega taborišča. Po odhodu je morala namreč vsaka taboriščnica podpisati izjavo, da ne bo nikomur in nikdar govorila o taborišču, o njem tudi ni praktično nobenih pisnih virov.