Predlog NSi za določitev nezastaranja spolnih zlorab dobil podporo državnega zbora

DELITE TA
PRISPEVEK
26.09.2019, NSi

Nova Slovenija je v zakonodajno proceduro že poleti vložila novelo Kazenskega zakonika, ki določa, da kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost nikoli ne zastarajo. Danes je Državni zbor v prvi obravnavi s 75 glasovi za in nobenim proti predlog Nove Slovenije podprl.

Predsednik NSi Matej Tonin je ob obravnavi predloga zakona opozoril, da so nekateri zadnji razkriti primeri pokazali, da žrtve zaradi težkih posledic zlorabe pogosto zberejo pogum za prijavo storilca šele čez desetletja. Takrat pa je kaznivo dejanje že zastarano. Tovrstna kazniva dejanja namreč zastarajo v desetih, dvajsetih ali tridesetih letih. Izkušnje pa kažejo, da številne žrtve zberejo pogum šele po štiridesetih, nekatere tudi šele po petdesetih letih.

Matej Tonin je bil ob tem jasen: »Nobenega dvoma ni, da gre pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost za nesprejemljiva dejanja, ki puščajo dolgoletne posledice žrtvam in njihovim svojcem. Zanje ni opravičila. Zanje ne sme biti olajševalnih okoliščin, ki bi dopuščale, da storilci ostanejo nekaznovani oziroma, da bi kazenski pregon zoper njih zastaral.« Zaradi hudega posega v človekovo dostojanstvo je nujno dopolniti Kazenski zakonik v delu, ki govori o nezastarljivosti kaznivih dejanj.

V NSi s tem predlogom zakona predlagamo, da kazniva dejanja spolnih zlorab ne bi nikoli zastarala. Predlagana dopolnitev zakonika bi pomenila veliko olajšanje za žrtve teh kaznivih dejanj, saj bi bil tudi po daljšem obdobju mogoč pregon storilca. Po drugi strani pa bi se potencialni storilci zavedali, da v primeru storitve takšnega kaznivega dejanja čas ne bi bil njihov zaveznik. Za storjeno dejanje bi lahko odgovarjali ne glede na čas od storitve kaznivega dejanja.

Predsednik NSi je ob tem poudaril: »S sprejetjem tega zakona bi najprej poslali zelo jasno sporočilo vsem žrtvam. To je, nikoli ne boste ostale same. Poslali bi pa tudi zelo pomembno sporočilo vsem kriminalcem, ki ta sprevržena dejanja dejansko storijo, in to je, da jih bo roka pravice slej kot prej dosegla.«