Predlog NSi: Članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici naj bo prostovoljno

Ljubljana (20.6. 2013) – Na nadaljevanju redne junijske seje državnega zbora poslanke in poslanci obravnavajo tudi predlog Nove Slovenije, ki se nanaša na ukinitev obveznega članstva Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). V obrazložitvi predloga je Iva Dimic dejala, da bi s prostovoljnim članstvom pridobili tako kmetje kot tudi zbornica, ki se bo morala bolj potruditi, da bi svojim članom ponudila boljše storitve in bolj zavzeto in pravično predstavljati interese vseh slovenskih kmetov.

Iva Dimic je dejala, da se je Nova Slovenija odločila vložiti predlog zakona v trenutku, ko se že lahko vidijo pozitivne posledice ureditve prostovoljnega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije, ko se mnogi obrtniki in podjetniki veselijo prostovoljnega članstva in ko se o podobnih spremembah govori tudi v zbornici arhitektov. Slovenskemu kmetu želimo omogočiti ustavno pravico do svobode izbire ali bo član KGZS ali ne, je pojasnila Dimiceva.

Predlog NSi javne kmetijske službe ne ukinja

Podpredsednica NSi Iva Dimic, je opozorila, da se
zadnje tedne kmete po Sloveniji straši, da bo predlog zakona ogrozil delovanje javne
kmetijske službe pri KGZS: »Tukaj moram v podporo predlogu sprememb zakona odločno
povedati naslednje: predlog Nove Slovenije se javne kmetijske službe, ki jo
večinoma zelo dobro na terenu izvajajo Kmetijski zavodi, ne dotika in je ne
spreminja. Javna služba, financirana iz proračuna Republike Slovenije, torej
ostaja na sedanjem nivoju in bo s predlaganimi spremembami dobila priložnost,
da napravi še kvalitetni preskok naprej, v dobro slovenskega kmeta.«

Obrazložitev predloga zakona, ki jo je podala Iva Dimic si lahko prebetere TUKAJ.

Celotno stališče Nove Slovenije do predlaganih sprememb KGZS si lahko preberete TUKAJ.

Ljudmila Novak: Zakaj bi morali kmetje plačevati članarino, obrtniki pa ne?

Ljudmila Novak je v razpravi poudarila, da je Nova
Slovenija zakon vložila tudi na pobudo slovenskih kmetov in lastnikov zemljišč oziroma vseh
tistih, ki plačujejo obvezno članarino. »Prav na njihovo pobudo se je Nova
Slovenija že drugič odločila in vložila spremembo tega zakona. Ko smo leta 2011
v proceduro vložili skoraj identični zakon so se vsi strinjali, da je res
potrebno nekaj spremeniti, vendar so prevladala mnenja, da sedaj še ni pravi
čas,« je pojasnila Novakova in dejala, da je sedaj pravi čas za ukinitev obveznega
članstva in da je zato Nova Slovenija je šla v akcijo. »Vemo, da smo pred kratkim sprejemali Zakon o
prostovoljnem članstvu v obrtno podjetniški zbornici, že prej smo dobili
prostovoljno članstvo v gospodarski zbornici… Zakaj bi pa bili kmetje oziroma
prebivalstvo ki mora plačevati to članarino, zakaj bi bili drugačni od članov
oziroma zakaj bi imeli drugačen status kot pa v drugih zbornicah?,« se je v svoji razpravi vprašala predsednica NSi.

Celotno razpravo Ljudmile Novak si lahko preberete TUKAJ.

Matej Tonin: In kaj je naredila KGZS ob napovedanem dvigu katastrskega dohodka? Bila je tiho.

Matej Tonin je kot predlagatelj zakona spomnil, da ravno v teh dneh minevala obletnica velikega štrajka kmetov in ob tem dejal, da mu znajo kmetje povedati, da se zadeve v vsem tem času niso kaj bistveno izboljšale ter da so razmere v tej panogi še mnogo slabše kot včasih. »Poglejte si primer katastrskega dohodka. Če bi bila ta zbornica, ki jo obravnavamo danes, učinkovita, bi morala ob napovedanem dvigu katastrskega dohodka zagnati vik in krik, se postaviti na stran kmetov in odločno pritiskati na ministra, da se nekaj zgodi. In kaj je naredila zbornica? Bila je tiho,« je Tonin s primerom opisal slabo in neaktivno delovanje zbornice. Dodal je pomislek, da je v zvezi z opisanim primerom zbornica morda računala celo na dodaten vir sredstev, ki bi ji ga prinesel višji katastrski dohodek.

»Nihče me ne more prepričati, da ta zbornica dela v korist kmeta, če se obnaša na takšen način,« je dejal vodja poslanske skupine NSi in se vprašal: »Zakaj se združujemo, zakaj se povezujemo? Najverjetneje zato, da smo močnejši in pa dosegamo skupne cilje. Na ta vprašanja si odgovorite, ko se sprašujete, če je s to zbornico vse v redu. In ne pozabiti, da je ta zbornica nastala iz zgoraj navzdol. Bilo je postavljeno vodstvo, potem se je pa tej zbornici dodelilo še članstvo. V nekem normalnem demokratičnem svetu se ljudje združujejo od spodaj navzgor. Imajo neke skupne cilje in te skupni cilji jih povezujejo, da ustanovijo neko organizacijo. V Sloveniji pač temu ni tako.«

Celotno razpravo Mateja Tonina si lahko prebrete TUKAJ.

Jožef Horvat: Nobene bojazni ni, da bo zbornica propadla

Jožef Horvat je v svoji razpravi v zvezi z delovanjem KGZS postregel s konkretnimi podatki. Dejal je, da je zbornica v letu 2012 iz zborničnega prispevka zbrala dva milijona in šestdeset tisoč evrov, na drugi strani pa urad sam za sebe porabi, dva milijona in pol.

Postregel je tudi s podatkom, da kmetje, člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije iz območne enote Murska Sobota, plačajo približno tristo petdeset tisoč evrov zborničnega prispevka, to je 17 % celotnega slovenskega zborničnega prispevka. »Rekli so mi, da pa nazaj dobijo ti pomurski kmetje štiri tisoč evrov. To je 1,14 % plačanega zborničnega prispevka v Ljubljano, bom podčrtal v Ljubljano. Severovzhodna Slovenija oziroma bolj točno, območne zbornice oziroma kmetje iz območnih zbornic Maribor, Ptuj, Murska Sobota plačajo 45 % zborničnega prispevka,« je pojasnil Horvat.

Omenil je tudi, da je statut zbornice takšen, da predsednik KGZS predlaga šest članov v svet zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice, konkretno tudi v Mursko Soboto. »Se pravi, Ljubljana nam dirigira v Mursko Soboto, šest članov v svet kmetijsko gozdarskega zavoda, ki je po zakonu najvišji organ zavoda. Ali je to normalno, kolegice in kolegi?!,« se je vprašal Jožef Horvat in dejal, da nasprotuje takšni centralizaciji.

Celotno razpravo Jožefa Horvata si lahko preberete TUKAJ.

Predlog zakona o spremembi KGZS, ki ga je v parlamentu vložila NSi si lahko prebetere TUKAJ.