Pred Vrtovčevo preiskovalno komisijo tokrat zaslišana Alenka Bratušek in Uroš Čufer

DELITE TA
PRISPEVEK
11.11.2019, NSi

Pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje nepravilnosti v DUTB sta tokrat stopila nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek in njen nekdanji finančni minister Uroš Čufer.

Bratuškova: Ključne napake na DUTB so bile narejene prej

Alenka Bratušek je pred preiskovalno komisijo dejala, da je sanacija bank v letu 2013 bila ključna, da državi ni bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč in da je gospodarstvo znova začelo rasti. Če bi bila sanacija opravljena prej, pa bi bila cenejša, je opozorila na odgovornost predhodnih odločevalcev.

Po njenem mnenju bi bila sanacija, če bi država banke sanirala leta 2011, dve milijardi evrov cenejša, ter tako pokazala na čas, ko je bil finančni minister Franci Križanič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. “Ocenjujem, da so bile ključne napake narejene v letih 2010 in 2011, ko se ni pravočasno ukrepalo,” je dejala.

Zdaj je vesela, da jim je uspelo banke sanirati brez zunanje pomoči, ker je to pomenilo tudi hitrejše gospodarsko okrevanje. Glede tega, da so ravnali po navodilih Evropske komisije, je dejala, da si niso mogli privoščiti, da bi tako obsežno državno pomoč – okoli pet milijard evrov – izpeljali brez soglasja Bruslja.

Na vprašanje, ali se strinja s takratnim finančnim ministrom Urošem Čuferjem, da je bila sanacija bank “dobičkonosen posel”, je dejala: “Ne bom rekla, da je bila dobičkonosna, je pa bila – z okrevanjem gospodarstva ter s tem, da nismo posegali v pokojnine in plače ter socialne transferje – nujno potrebna stvar”. Želela bi si, je dodala, da bi bila s prodajo terjatev, prenesenih na DUTB, sanacija v celoti poplačana.

Z metodologijo ocenjevanja vrednosti premoženja bank se kot predsednica vlade ni ukvarjala, prav tako vlada ni pripravljala seznama terjatev za prenos, je odgovarjala na vprašanja glede prenosa terjatev na DUTB. Poleg tega ji ni znano, da sklep glede prenosa terjatev ni bil izveden tako, kot je bil sprejet (da nekatere terjatve, kljub temu da so bile na seznamu, niso bile prenesene na DUTB), kar trdi preiskovalna komisija.

Čufer: Ne zdi se mi sporno, da poslujem s podjetjem, ki je kupoval terjatve iz DUTB

»Dokapitalizacija bank konec leta 2013 je bila ustrezna, vloženi denar se je državi že povrnil,« je pred preiskovalno komisijo povedal takratni finančni minister Uroš Čufer. O ustreznosti na DUTB prenesenih terjatev ne želi soditi. Njegovo kasnejše svetovanje skladu, ki kupuje terjatve, se mu ne zdi sporno.

Ocenil je, da se je denar, ki ga je država namenila za sanacijo bank, že povrnil – z upoštevanjem izplačil DUTB nazaj državi, prilivov iz privatizacije in prodaje terjatev, razlike v bruto domačem proizvodu (BDP) in prilivih iz tega naslova v proračun. “Ne le da se je (denar za sanacijo) povrnil; prepričan sem, da se bo izkazalo, da je bila operacija (reševanja bank) dobičkonosna,” je dejal.

Na vprašanje, ali je bilo za dokapitalizacijo namenjenega preveč denarja, je odgovoril, da ga je bilo namenjenega “toliko, kot je bilo takrat potrebno”.

Predsednik preiskovalne komisije Jernej Vrtovec ga je nato spraševal predvsem glede izbiranja ocenjevalca vrednosti premoženja bank. Takratni državni sekretar na finančnem ministrstvi Mitja Mavka, naj bi se predvsem zavzemal, da bi to bila družba Deloitte. Čufer je dejal, da za nobenega izvajalca ni lobiral.

Nekdanjemu ministru se tudi ne zdi sporno, da je kasneje svetoval družbi Elements, ki skladu York, ki je v Sloveniji kupoval terjatve, med drugim do Save in DZS, pomaga pri upravljanju družb in terjatev. Čufer pravi, da lahko po njegovem mnenju konflikt interesa nastane predvsem takrat, ko ima nekdo možnost odločati, “v času, ko sem bil minister, pa nisem poznal ne Yorka ne Elements”.

Običajno je, da interesenti za nakup terjatev pred nakupom pridobijo čim več informacij, “nihče ne kupuje na pamet”, je odgovoril na vprašanje o posameznikih, ki so sprva sodelovali pri ocenjevanju vrednosti premoženja bank, nato pa o teh istih terjatvah svetovali kupcem. Informacije o določeni terjatvi so lahko pol leta kasneje povsem drugačne, je dejal Čufer in dodal, da je “konkurenčna prednost take osebe je predvsem znanje”.