Potrebno je preprečiti nadaljnje izkoriščanje slovenskega kmetijstva

Seja odbora za gospodarstvo je bila med drugim posvečena obravnavi in sprejemanju predlogov sklepov za spremljanje izvajanja Kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi in seznanitev z načeli dobrih praks v verigi preskrbe s hrano v EU. Poročilo o delu Odbora za spremljanje izvajanja Kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi in načeli dobrih praks v verigi preskrbe s hrano v EU sta odbor za gospodarstvo in odbor za kmetijstvo obravnavala na skupni seji 28. 8. 2012, v Gornji Radgoni.

Jožef Horvat je v razpravi uvodoma izpostavil pomembnost kodeksa, ki na načelni ravni sicer zavezuje sodelujoče v agroživislnki industriji, kljub temu pa je poudaril, da bi bilo smiselno, da bi načela v kodeksu poskušali narediti čim bolj zavezujoča oz. jih zapisati v ustrezne zakonske določbe.

V nadaljevanju svojega razmišljanja je opozoril tudi na resolucijo Evropskega parlamenta o neravnovesjih v verigi preskrbe s hrano, ki jo je le-ta sprejel 19. januarja letos. “Evropski parlament v Resoluciji poudarja, da ima problematika neravnovesij v verigi distribucije hrane jasno evropsko razsežnost, ki zahteva posebno rešitev na evropski ravni, saj je agroživilska veriga v Evropski uniji strateškega pomena. Veriga preskrbe s hrano: kmetijstvo, agroživilska industrija in distribucija hrane namreč predstavlja 7 odstotni delež vseh zaposlenih v Evropski zvezi, njihova vrednost pa dosega 1.400 milijard evrov, kar je več kot v katerem koli drugem proizvodnem sektorju v Evropski zvezi. Evropski parlament opozarja, da je treba v okviru kmetijske politike malim in srednjim kmetijam, med katere sodijo tudi družinske kmetije, omogočiti razumne prihodke za prihodnje zadostne količine hrane, ki bo ustrezne kakovosti in po sprejemljivih cenah, za ustvarjanje delovnih mest, spodbujanja razvoja podeželja ter zagotovitev varstva okolja in trajnosti,” je nekatere poudarke resolucije povzel Horvat. Izpostavil je tudi dejstvo, da se je v Sloveniji žal vzpostavila praksa visokih marž, ki predvsem kmete in živilce stiska v kot. “Menim, da bi lahko z dosledno uveljavitvijo že prej omenjenega kodeksa lahko preprečili nadaljnje klestenje slovenskega kmetijstva,” je dejal Jožef Horvat.

S temi ugotovitvami je poslanec NSi podkrepil svoj ponovni apel, da se vzpostavi ustrezna poslovna etika v preskrbi državljanov s hrano, saj v nasprotnem primeru po njegovem mnenju naše kmetijstvo pa tudi slovenske potrošnike čaka bolj žalostna usoda.