POSVET V DRŽAVNEM SVETU: PROBLEM EVIDENTIRANJA ŠKOD OD DIVJADI

Kmetje imajo vsega dovolj, saj so naveličani nenehnega prijavljanja škod in nenehnega pregovarjanja s predstavniki države, glede višine odškodnin in prejemanja prenizkih zneskov, ki nikakor ne pokrijejo niti neposredne materialne škode zaradi pokolov, kaj šele vse druge škode: stres živali, izguba mlečnosti, prezgodnja telitev, psihične bolečine kmetov ter njihovih družinskih članov.

Zato je potrebno učinkovito in aktivno upravljanje s populacijo divjadi in velikih zveri, kmetom pa za škodo izplačati primerno odškodnino. Stalež velikih zveri in navadnega jelena je potrebno vrniti na stanje tridesetih let, saj bomo le tako lahko zagotovili poseljeno in obdelano podeželje.

Na Vranskem od koder prihajam, se stalež jelenjadi iz leta v leto povečuje in nam trenutno uhaja izpod nadzora, kar se kaže na vedno več škodah v gozdovih. Trenutno vodimo 7 škodnih primerov, ki so uradno podani na lovsko družino Vransko. Primeri so še v fazi pogajanj z lastniki. Prve grobe ocene in zahteve so se vrtele v skupnem znesku blizu 100.000 EUR, kar je za lovsko družino nerealnem znesek, da bi ga lahko poravnali. Prenehanje delovanja lovske družine pomeni tudi prenehanje vsega lova na njenem območju. Na Vranskem to pomeni izbruh populacije divjega prašiča. Posledično pa se bo število škodnih zahtevkov še povečalo.

Najhuje je, da je vlada za probleme kmetov in lovcev gluha in sploh ne odreagira. Kmetje zahtevajo, da ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z ministrstvom za kmetijstvo prekine to stanje in prične aktivno upravljati populacijo zveri, ter izplačevati pravične odškodnine. Država je dolžna predvsem zaščititi svoje ljudi, kmetom pa je dolžna omogočiti, da mirno opravljajo svojo kmetijsko dejavnost. Danes je namreč videti, kot da si v Sloveniji želimo zveri, kmetov pa ne.

Vlado Republike Slovenije, pristojna ministrstva in državne službe zato pozivam, da naj sporočijo kakšne namene imajo z razvojem slovenskega kmetijstva in lovstva.