Posvet Gospodarskega kluba NSi o digitalizaciji: Temelj, ki lahko poveže leve in desne

DELITE TA
PRISPEVEK
04.12.2019, NSi

Brez digitalizacije ni prihodnosti, je bilo eno osrednjih sporočil današnjega posveta v organizaciji gospodarskega kluba NSi o digitalizaciji Slovenije. Gostje so v razpravi naslovili izzive na tem področju, med najbolj perečimi pa izpostavili pomanjkanje kadrov in potrebo po prilagoditvi učnih programov.

Matej Tonin: Digitalizacija bo prinesla celovit napredek slovenski družbi

Zbrane je na gospodarskem posvetu NSi najprej pozdravil predsednik stranke Matej Tonin in poudaril, kako pomembna je digitalizacija za prihodnost Slovenije. »Digitalizacija bo prinesla celovit napredek družbi, pripomore k odpravi birokracije in korupcije, prav tako pa prinaša pozitivne učinke na mnogih drugih področjih,« je dejal predsednik NSi in poudaril, da je prav zato stranka šla v pripravo digitalnega načrta #pametnaSlovenija. »Veseli nas, da je našo pobudo za razpravo o digitalizaciji prepoznal tudi predsednik republike Borut Pahor in da bo na to temo pripravil posvet,« je še dejal Matej Tonin in dodal, da je prav digitalizacija lahko tisti temelj, kjer bi se lahko povezale leve, desne in sredinske stranke. »Slovenija potrebuje nov nacionalni konsenz, v NSi pa se nam zdi pomembno, da se ta zgodi na temo digitalizacije,« je še poudaril.

Ključen problem je iskanje izobraženega kadra

Da brez digitalizacije ni prihodnosti, se je strinjal tudi vodja predstavništva Konrad Adenauer Stiftung za Slovenijo in Hrvaško Holger Haibach in dodal, da so tudi politični akterji tisti, ki morajo poskrbeti, “da izkoristimo priložnosti, povezane z digitalizacijo”.

Predstojnik laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Andrej Kos je medtem opozoril na problem manjkajočega kadra. Recept za uspešno digitalizacijo se po njegovi oceni začne že pri mladih, kjer bi bilo potrebnega nekoliko več razmisleka, ko se odločajo za študij.

“Mi vemo, da na področju IKT oz. znanj, ki so potrebna za digitalizacijo, manjka milijon do dva milijona strokovnjakov. Če jih ne bomo vzgajali, jih bomo težko vse uvozili z drugih koncev sveta,” je izpostavil in dodal, da težav ne bomo imeli samo v Sloveniji, ampak tudi drugod.

V Yaskawi kadrovske težave naslavljajo s štipendiranjem. Kot je pojasnil direktor Yaskawa Europe Robotics Hubert Kosler, v podjetju razpisujejo štipendije, štipendiste pa hkrati uvajajo v delo, tako da po koncu študija dobijo izdelanega človeka. Na trgu težko najdejo strokovnjake, zato zagate rešujejo na ta način, je pojasnil in dodal, da sicer “malo dlje traja, a na ta način vsako leto dobijo nove tri inženirje”.

Direktorica urada za informacijsko družbo na ministrstvu za javno upravo Polonca Blaznik pa je izpostavila, da Slovenija “kar malo zaostaja” pri formalnem izobraževanju računalništva. “To je v resnici obvezno samo v enem letniku gimnazije,” je izpostavila. Dodala je, da se je sicer v opremo že ogromno vložilo in da otroci imajo računalniške učilnice, a učni programi temu niso prilagojeni.