Poslanec Jožef Horvat vodi delegacijo Državnega zbora na zasedanju COSAC v Dublinu

Poslanec NSi Jožef Horvat se te dni mudi v Dublinu, kjer
vodi delegacijo Državnega zbora na zasedanju COSAC. Horvat aktivno sodeluje v
razpravah o ključnih vprašanjih sedanje in prihodnje EU.

Predsednik Odbora Jožef Horvat je v razpravi s
predsednikom irske vlade o stanju irskega predsedstva Svetu Evropske unije uvodoma
dejal, da se je po nastopu gospodarske in finančne krize v Evropi sprva večina
ukrepov, ki so bili sprejeti na nacionalni in evropski ravni, nanašala na
takojšnje reševanje nastalih težav oziroma na gašenje požara. To je bilo seveda
z vidika tedaj aktualnega stanja seveda potrebno in edino pravilno. Po drugi
strani pa je postalo jasno, da je treba čim prej ustvariti mehanizme, ki bi
srednje- in dolgoročno preprečili takšne krize, še zlasti z vidika obremenitve
državljanov, ko je šlo za intervencije v finančni sektor z namenom njegovega
reševanja. Eden od takšnih mehanizmov naj bi bila tudi bančna unija z vsemi
potrebnimi instrumenti. Dejstvo je, da se bomo tudi v prihodnosti še znašli v
podobnih krizah. Zanimalo ga je, če gredo po mnenju irskega predsedstva vsi
izvedbeni koraki za oblikovanje bančne unije v pravi smeri. Ta unija namreč v
ospredje postavlja zasebne vire sredstev, s katerimi naj bi se financiralo
stroške prestrukturiranja bank v prihodnosti. V tej fazi še ni gotovo, če se
bodo ta sredstva zagotovila iz davka na finančne transakcije ali kakšne
drugačne oblike finančne participacije. Sicer je sam osebno prepričan, da bodo
v zadnji fazi tisti, ki bodo krili vse te stroške, potrošniki, se pravi
državljani. To vprašanje je zastavil zato, ker ni prepričan, če projekt bančne
unije vsebuje vse potrebne mehanizme, da bo lahko uspešno zaživel kljub vsem
pritiskom interesnih skupin, ki so v ozadju velikih bank.

Predsednik Odbora Jožef Horvat je v razpravi uvodoma
izrazil zadovoljstvo, da je ena od točk na tokratnem plenarnem zasedanju
COSAC-a namenjena širitveni in sosedski politiki Unije. Sam je velik zagovornik
širitve Unije, še posebej na države Zahodnega Balkana. Upa, da bosta v teh dneh
Svet za splošne zadeve in Evropski svet sklenila, da se Srbiji podeli datum za
začetek pristopnih pogajanj ter se začnejo pogajanja za sklenitev
stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Kosovom. Hkrati si želi, da bi v
zvezi z Makedonijo prišlo do potrditve priporočil Komisije o začetku pogajanj
iz jeseni 2012. Meni namreč, da je napredek na področju evroatlantskih
integracij bistvenega pomena za stabilnost in nadaljnji razvoj makedonske
družbe in olajšuje sprejetje nujno potrebnih reform v tej državi. Hkrati je
opozoril na belo listo na političnem zemljevidu, in sicer na Bosno in
Hercegovino. Sam izraža veliko podporo okrepljeni prisotnosti Unije v tej
državi, hkrati tudi Uradu visokega predstavnika. Pričakuje, da bo mednarodna
skupnost, vključno z Evropsko unijo, zagotavljala dovolj visok proračun za
ustrezno izvajanje njegove funkcije. V trenutnih okoliščinah se mu zdi ta
funkcija namreč za to državo še vedno zelo pomembna. Zanimalo ga je mnenje
visokega predstavnika Valentina Inzka, kako realno ocenjuje možnosti Bosne in
Hercegovine za poglobitev njenega odnosa z Evropsko unijo, še posebej v luči
implementacije zahtev iz tožbe Evropskega sodišča za človekovega pravice
Sejdić-Finci ter splošnih volitev, ki bodo naslednje leto. Po njegovem mnenju
je predolgi status quo v tej državi precej zaskrbljujoč.