ODGOVORNO JE, DA V TEH ZAPLETENIH ČASIH DOSLEDNO PREVERJAMO FINANČNI POLOŽAJ NAJVEČJIH ENERGETSKIH DRUŽB V DRŽAVNI LASTI

Evropa se sooča z eno največjih energetskih kriz v zadnjih desetletjih. Cene energentov so zlasti po agresiji Rusije na Ukrajino dosegle vrhunec, posledično se draži tudi hrana in ostale dobrine. V Evropi je nezanesljiva dobava ruskega plina in prav tako smo priča izrednim manipulacijam in špekulacijam na trgu energentov, na kar Evropska unija še vedno nima pravega odgovora. Letos septembra je Državni zbor na predlog Vlade RS sprejel Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske Unije. Država bo tako za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom družbam HSE, Gen energija in Geoplin zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za dostop do likvidnostnih sredstev za namene trgovanja z elektriko in nakup plina izven EU. Predsednik komisije za nadzor javnih financ Vrtovec: »Vlado Republike Slovenije pozivam, da pred izvedbo dokapitalizacije energetskih družb uporabi vsa sredstva, ki za zagotavljanje nadaljnjega poslovanja zahtevajo manj invaziven poseg države in nižjo raven neposredne porabe javnofinančnih sredstev.«

Drastično dražji energenti predstavljajo nepremostljivo težavo tudi za gospodarstvo. Če je cena nekaterih energentov omejena za gospodinjske odjemalce, pa to ne velja za gospodarstvo in zdi se, da je obdobje stabilnega poslovanja, zlasti energetsko intenzivnih podjetji, preteklost. Nekatera slovenska podjetja so posledično že napovedala zaustavitev proizvodnje, kar bi dodatno finančno obremenilo državo in hkrati zmanjšalo slovensko gospodarsko konkurenčnost. Gospodarstvu je treba v teh razmerah znatno pomagati. Predsednik komisije Vrtovec:  »Vlada Republike Slovenije naj nemudoma pripravi predloge za povečanje obsega pomoči gospodarstvu v energetski krizi.«