Poslanci NSi podprli predlog zakona o mednarodni zaščiti

Poslanci so na redni seji obravnavali tudi predlog zakona o
mednarodni zaščiti. V razpravi sta bila aktivna tudi poslanca NSi, Iva Dimic in
Jožef Horvat. V stališču poslanske skupine je Iva Dimic dejala, da bomo z
noveliranjem tega zakona še vedno ohranjali ustrezen nivo pravic beguncev z
mednarodno zaščito v skladu z mednarodnimi konvencijami in evropskimi
direktivami. »Omogočili bomo, da bo zagotovljena pridobitev pravnega statusa
begunca oziroma osebe z mednarodno zaščito tistim prosilcem, ki so do te
pravice dejansko opravičeni«, je dejala poslanka NSi

Objavljamo magnetogram stališča Ive Dimic:

»Hvala za besedo. Spoštovani.

Po konvenciji
o statusu beguncev se šteje za begunca oseba, ki je zapustila ozemlje svoje
matične države, se pravi, države izvora, zaradi utemeljenega strahu, da je
zaradi svoje rase, vere, narodnostne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni
skupini ali določenem političnem prepričanju v resni nevarnosti in jo država
izvora pri tem ne more ali noče zavarovati. Taka oseba potrebuje in si zasluži
zaščito. Skladno s to konvencijo tem osebam nudi zaščito tudi RS z Zakonom o
mednarodni zaščiti. Tem osebam so s tem zakonom zagotovljene številne pravice
kot so informacije potrebne za lažjo vključitev v slovensko družbo, nastanitev
v nastanitvenih centrih oziroma v azilnem domu, denarno nadomestilo za zasebno
nastanitev, zdravstveno varstvo, tečaji slovenske jezika, programe pomoči pri
integraciji, enkratno državno pomoč in še bi lahko naštevali. Zakon o
mednarodni zaščiti je do sedaj zagotavljal vsem prosilcem tudi brezplačno
pravno pomoč v celotnem postopku pridobivanja zaščite torej že pri sami
vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, ko je prosilec vloži ob prisotnosti
ustreznega prevajalca oziroma tolmača. Slovenija v sedanjem času nima večjega
priliva beguncev v primerjavi z 90-imi leti, ko je bila begunska problematika
zelo pereča, predvsem zaradi vojne v Bosni in Hercegovini. V zadnjih letih je
bilo vloženih letno od 200 do 300 prošenj letno medtem, ko je ugodenih prošenj
komaj kakšnih 10 % ali celo manj. Večji del vloženih prošenj je bilo torej
zavrnjenih kljub temu, da so prosilci imeli urejeno brezplačno pravno pomoč
tekom celega postopka. Oženje pravice do brezplačne pravne pomoči je tako
logično, po drugi strani pa bodo te oblike pravne pomoči še vedno zagotovljene
tistim prosilcem, ki so dejansko opravičeni do pridobitve statusa begunca
oziroma osebe z mednarodno zaščito in bodo tak status uveljavljali v postopkih
pred sodišči. Poudarjamo, da imajo pri obravnavi problematike beguncev veliko
vlogo mednarodne organizacije zlasti visoki komisariat Združenih narodov za
begunce in nevladne organizacije. V Sloveniji ima pomembno vlogo na tem
področju begunske problematike jezuitsko združenje za begunce. Ta organizacija
zadnjih 10 let nudi pomoč vsem beguncem ne glede na raso, vero in izpoved s
posebnim poudarkom na pomoči posebej ranljivim skupinam predvsem otrokom brez
spremstva odraslih. Prav na tem omenjenem področju pa prihaja do zlorab. V
zadnjih letih se je namreč podvojilo število prosilcev brez osebnih dokumentov
in brez spremstva odraslih, ki trdijo, da so mladoletni, dejansko pa temu ni
tako, saj se v postopkih večkrat izkaže, da so stari preko 30 let.
Zagotavljanje starosti prosilcev je zato potrebno sodelovanje izvedencev
medicinske stroke. Naša zakonodaja te možnosti do slej ni imelo urejene in je
zato noveliranje zakona potrebno. Naloga zakonodajalca pa je, da uredi pravne
podlage za preprečevanje tovrstnih zlorab na način kot so take varovalke v
sistem vgradile tudi ostale evropske države. Z noveliranjem tega zakona bomo še
vedno ohranjali ustrezen nivo pravic beguncev z mednarodno zaščito v skladu z mednarodnimi
konvencijami in evropskimi direktivami in omogočili, da bo zagotovljena
pridobitev pravnega statusa begunca oziroma osebe z mednarodno zaščito tistim
prosilcem, ki so do te pravice dejansko opravičeni.

Poslanci
poslanske skupine Nove Slovenije bomo Zakon o spremembah in dopolnitev Zakona o
mednarodni zaščiti podprli.«

Objavljamo magnetogram razprave Jožefa Horvata:

»Najlepša hvala
gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.

Že samo
dejstvo, da je danes na mizi Zakon o mednarodni zaščiti je gotovo izjemnega
pomena in izjemne koristi, da ob tej točki razmislimo kakšne grozote doživljajo
begunci po celem svetu na drugi strani pa, da se zavedamo kakšne vrednote
uživamo mi tukaj doma, v Sloveniji, v miru. Številke so frapantne, smo v
lanskem letu, v letu 2011 je svoje države zapustilo čez osemsto tisoč ljudi,
samo v lanskem letu. In samo v lanskem letu je bilo beguncev, to se pravi
tistih, ki so zapustili svoje domove skoraj štiri milijone in pol. In vseh
beguncev po celem svetu je več kot štirideset milijonov. Frapantni podatki, ki
se jih ne znamo predstavljati in včasih je res koristno, kot nas je pozval
kolega Mirko Brulc, da pogledamo kakšen film. Tudi sam sem včeraj okoli pol
noči za trenutek ujel nekaj kadrov nekega filma, ko je neki mladi Albanec menda
celo peš šel v obljubljeno deželo, ki se ji reče osrednja Evropa, Nemčija in
tam delal za tri evre na uro, spal na ulici in tako dalje. Ampak to zdaj mogoče
ni tema velja pa gotov ta razmislek.

Gotovo
je, da v temu človeštvu, ki ga mi vsi sestavljamo nismo enaki. Nismo niti
enakopravni smo pa vsi enakovredni kar je povedal znani pomurski sociolog,
profesor. Leta 2000 je organizacija združenih narodov razglasila 20. junij za
svetovni dan beguncev. Ženevska konvencija o statusu beguncev je že praznovala
svojo 60. obletnico. V času gospodarske krize in političnih napetosti
konvencija pomeni večni simbol naše človeškosti in pripravljenosti, da pomagamo
osebam, ki so na begu. V luči te pripravljenosti za pomoč beguncem je tudi
Slovenija izkazala svojo dobro voljo, ki letno prispeva za pomoč beguncev preko
visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Kar zadeva konkretno dveh
amandmajev oziroma amandmaja k 6. členu, pa potem tudi k 16., da se ne bom več
oglašal, je zadeva naslednja. Kar zadeva ugotavljanje starosti mladoletnikov
brez spremstva jaz tukaj zaupam zdravniški stroki. Že državni sekretar je
omenjal Hipokratovo prisego, ki je še aktualna, čeprav so jo napisali že
Pitagorejci. Ko zdravnik ko zaključi študij oziroma pred začetkom opravljanja
svoje zdravniške prakse pred bogovi zdravja nekako priseže, da bo ravnal v
dobro človeštva. Pa ne samo Hipokratova prisega, to prisego je potem, vsi se
spomnimo ali vsaj nekateri, je presegla Ženevska konvencija iz leta 1948.

Kar
zadeva brezplačne pravne pomoči, jaz tu verjamem analizi Ministrstva za
notranje zadeve, ki je analiziralo projekte nevladnih organizacij in je
ugotovilo, da je ta projekt med prosilci zelo dobro obiskan. Predstavniki
nevladnih organizacij so dnevno prisotni med begunci in to je dobro, to je
hvale vredno. Dnevno so torej na razpolago prosilcem. In gre tu za zelo
dostopen in prožen sistem in dejansko za učinkovit sistem nudenje pomoči tem
osebam, ki so resnično pomoči potrebne. Ocenjujemo v Novi Sloveniji, da je prav
ta oblika pomoči bolj koristna kot pa pravna pomoč preko svetovalcev za
begunce, ki so bili pogosto nedostopni, zasedeni, nedosegljivi, ni jih bilo
mogoče pravočasno dobiti in tako dalje. Predstavniki nevladnih organizacij so
vedno v azilnem domu in vedno nudijo pomoč. S tega vidika pravzaprav ne gre za
nobeno nižanje standardov tem osebam, ki to pomoč potrebujejo, zato mi nismo
naklonjeni podpori amandmajev k 6. in 16. členu tega zakona oziroma
dopolnjenemu predlogu zakona o mednarodni zaščiti, ki so ga predlagali Socialni
demokrati. Hvala lepa.«