POLOŽAJ SLOVENSKEGA KMETIJSTVA NI DOBER, SAJ SE NADALJUJE TREND ZMANJŠEVANJA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

DELI:
12.05.2023, NSi

»V Novi Sloveniji  podpiramo priporočila, ki kmetom ne bodo onemogočala kmetovanja.  Podpiramo tudi revidiranje in zmanjšanje območja Natura 2000, OOTT (ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja) na ekološko pomembnih območij. Plačila OMD (območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnostjo) je potrebno v celoti odvzeti iz plačila dohodnine, stalež populacije divjadi in zveri pa je potrebno zmanjšati,« je bila na seji državnega zbora ob obravnavi priporočil za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta jasna predsednica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter poslanka dr. Vida Čadonič Špelič.

Uvajanje strožjega režima na območju Nature 2000 predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor pojasnjujejo s poslabšanjem stanja nekaterih vrst metuljev, ptic in habitatnih tipov na traviščih območij Nature 2000, zaradi katerega je Slovenija dobila tudi opomin Evropske komisije

»Ker se je Slovenija s sprejetim Strateškim načrtom zavezala, da bo ohranjala 33.000 hektarjev trajnih travnikov znotraj Nature 2000, se območja okoljsko občutljivega trajnega travinja  iz dobrih 19 tisoč hektarjev povečujejo na 32.600 hektarjev. V skladu z veljavno zakonodajo se območja okoljsko občutljivega trajnega travinja le širijo, s tem pa se izgublja orna kmetijska zemlja, ki bi lahko oziroma bi morala biti namenjena pridelavi hrane, kot je nekoč že bila,« je zbrane na seji nagovorila Čadonič Špeličeva in dejala, da se s širjenjem teh območji zmanjšuje možnost razvoja kmetij in pridelave hrane, saj ni moč povečati njivskih površin ali vzpostaviti trajne nasade. To pa tudi ni spodbudno za mlade prevzemnike kmetij.

Opuščanje kmetovanja povečuje trend zaraščanja kmetijskih površin

»Položaj slovenskega kmetijstva žal ni dober, saj se nadaljuje trend zmanjševanja kmetijskih gospodarstev. V desetih letih smo tako izgubili skoraj 2.000 kmetijskih gospodarstev,« je na nujnost ukrepanja opozorila Čadonič Špeličeva in dodala, da je zaskrbljujoče dejstvo, da pri številnih kmetijskih proizvodih nismo samooskrbni in smo tako odvisni od uvoza: zelenjava, sadje, pšenica, krompir, svinjsko meso. V času najhujših vojn, naravnih nesreč in splošnega pomanjkanja je slovenski kmet preživel po zaslugi zdrave kmečke pameti. Na območjih kjer so kmetje še donedavnega orali, kosili, sadili in obdelovali zemljo več stoletij ter s svojim delom ohranjali naravno krajino, je birokracija v 21. stoletju to prepovedala oziroma praktično onemogočila, je bilo še jasno rečeno s strani poslanke Čadonič Špeličeve.

Ob koncu predstavitve stališča NSi je poslanka Čadonič Špeličeva še opozorila, da še vedno ni rešeno vprašanje bonitetnih točk in posledično tudi višje pripisanega katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč. Poleg birokracije pa se že skoraj desetletje slovenski kmetje borijo tudi s povečanjem staleža divjadi in zveri, kar praktično ne omogoča več normalnega kmetovanja in živinoreje.  Vlada Roberta Goloba se je tudi odločila pomagati in razvijati kmetijstvo na način, da je s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini plačila za OMD obdavčila 50%.

50-odstotna vključitev OMD izplačil bo vplivala tudi na socialni položaj kmetov. Višja davčna osnova namreč pomeni nižji otroški dodatek, izgubo pravice do štipendije, višje plačilo vrtca in izgubo socialnih pomoči.