OSVOJENA PRVA STOPNICA DO VPISA ZNAKOVNEGA JEZIKA IN JEZIKA GLUHOSLEPIH V USTAVO

DELITE TA
PRISPEVEK
18.02.2021, NSi

Ustavna komisija državnega zbora za vpis znakovnega jezika v ustavo obravnavala nov predlog besedila. Po tem predlogu bi se poleg slovenskega znakovnega jezika v ustavo vpisal tudi jezik gluhoslepih ter svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika na dvojezičnih območjih.

Na seji sta svoje mnenje in veliko hvaležnost, da ustavna komisija obravnava to temo, izrazila tudi predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Mladen Veršič, in predsednik Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan, Janko Plesec, s čimer je v državnem zboru v razpravi prvič sodelovala gluhoslepa oseba.

Vodja poslanske skupine NSi, Jožef Horvat, je v razpravi poudaril: »Čas je, da Državni zbor sprejme to spremembo ustave. V imenu Nove Slovenije lahko povem, da podpiramo predlog sklepa, da Državni zbor začne s postopkom spremembe ustave. Na tej točki se zahvaljujem strokovni komisiji, ki smo jo imenovali v ustavni komisiji. Opravljeno je veliko delo, zato res iskrena hvala. Besedilo, ki je pred nami, je za poslansko skupino Nova Slovenija – krščanski demokrati sprejemljivo in ga bomo podprli.«

Pohvalil je tudi tvorno sodelovanje s predstavnikoma manjšinskih narodnih skupnosti v Državnem zboru: »Zahvala tudi našima kolegoma iz italijanske in madžarske narodne skupnosti, da smo prišli do skupnega mnenja in to je, da je na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi madžarski in italijanski jezik, zagotovljena svobodna uporaba madžarskega in italijanskega znakovnega jezika. Soglašam pa s tistimi, ki pravijo, da za razvoj italijanskega in madžarskega znakovnega jezika poskrbita matični državi.«

Jožef Horvat je v nadaljevanju razprave spomnil na besede starogrškega misleca: »Starogrški filozof Aristotel je zapisal: ljudje se ne srečujemo kot živina na paši, ampak zato, da se bomo pogovarjali. To je po mojem razumevanju tudi temelj, na katerem gradi pisec vladnega predloga spremembe Ustave Republike Slovenije.«

»Potreba po komunikaciji in jeziku ter pravica do nje so bistvene, da je človek človek. Brez komunikacije v družbi človek ne more postati učinkovita in produktivna odrasla oseba ali obveščen državljan. Da bodo imeli uporabniki od vpisa te določbe v ustavo največ, je odvisno predvsem od ustavnega sodišča in drugih sodišč, parlamenta in samih uporabnikov. Od sodnikov zato, ker oni razlagajo besedilo ustave in besedam dajejo pomen, od nas poslancev zato, ker bomo del pravice iz ustave prenesli v zakone, ki so izvršilni akti, uporabniki pa bodo v postopkih pred državnimi organi in sodišči uveljavili še tisti del, ki ga Državni zbor Republike Slovenije v zakonodajo ne bo vnesel.«

Vodja poslanske skupine NSi je predstavil dosedanje ključne mejnike za uporabnike slovenskega znakovnega jezika: »Naj spomnim, da je bil 14. 11. 2002 objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati svoj jezik, znakovni jezik pred vsemi javnimi ustanovami. Leta 2014 je Vlada Republike Slovenije razglasila, da se prav 14. november v Sloveniji obeležuje kot dan slovenskega znakovnega jezika. 3. novembra 2017 pa je bil slovenski znakovni jezik vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Kar nekaj stvari je bilo že narejenih, zdaj je čas, da v tem smislu spremenimo tudi ustavo oziroma v ustavo zapišemo besedilo predlaganega 62.a člena.«

Člani ustavne komisije so soglasno sprejeli predlog za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije. Postopek sprejemanja sprememb ustave, ki je najvišji pravni akt v naši državi, je nekoliko daljši in zapletenejši kot pri siceršnjih zakonodajnih predlogih, vendar je državni sekretar Cveto Uršič izrazil upanje, da bosta znakovni jezik in jezik gluhoslepih v ustavo vpisana še pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU v juliju.