ODPRAVLJAJO SE KRIVICE KMETOM, KI SO VPLAČEVALI V POKOJNINSKO BLAGAJNO, A DOBILI NIŽJO POKOJNINO

DELITE TA
PRISPEVEK
24.09.2020, NSi

S čim so se poslanci ukvarjali na 4. dan redne seje državnega zbora? Pripravili smo vam hiter pregled najpomembnejših stališč; od odprave krivic kmetov, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno do prepovedi vard.

Izboljšati položaj tistih staršev, ki se odločijo za skrajšani delovni čas zaradi varstva otrok

»Trenutna ureditev določa, da staršem, ki so se odločili za skrajšani delovni čas z namenom varstva otrok, država plača prispevke za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela minimalne plače. Zaradi takšne ureditve so ti starši v slabšem položaju kot ostali zaposleni, saj jim država plačuje razliko prispevkov do minimalne plače in imajo posledično lahko nižjo pokojnino, kot bi jo imeli, če bi delali za polni delovni čas. Na podlagi veljavnega zakona se je za varstvo otrok večinoma odločil tisti od staršev, ki je prejemal nižjo plačo, saj je manj izgubil pri izračunu pokojnine,« je na seji DZ povedala Tadeja Šuštar.

Predlog popravkov zakona pa odpravlja razlike med zaposlenimi in starši, ki skrbijo za otroke, saj predvideva, da jim država plača prispevke za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela njihove povprečne mesečne bruto plače. »Tako prispeva k boljšemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, saj država s tem staršem ne daje le miloščine, ampak jih spodbuja k temu, da več časa preživijo s svojimi otroki, da lahko več časa namenijo aktivni skrbi in vzgoji otrok. Zato bomo ta predlog zakona z veseljem podprli,« je dejala poslanka NSi.

Odprava krivic kmetom, ki so plačevali v pokojninsko blagajno

Spremembe zakona ZPIZ odpravljajo krivice kmetom, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic, v pokojninsko blagajno pa so vplačevali približno v enakem obsegu kot njihovi kolegi za širši obseg, le da so bili zadnji pridruženi različnim zadrugam. Manjši kmetje oz. tisti, ki se niso želeli pridružili zadrugam zaradi osebnih razlogov, pa niso imeli niti možnosti, da bi si plačevali zavarovanje za širši obseg, čeprav so glede na velikost kmetije ali katastrski dohodek plačevali približno enako vsoto kot tisti v sistemu zadružništva.

»Kmečki zavarovanci za ožji obseg pravic, ki so vplačevali primerljive prispevke kot tisti za širši obseg pravic in že prejemajo pokojnino, bodo lahko zaprosili za novo odmero pokojnine, da bo njena višina v skladu s tem popravki zakona. Upravičeni bodo tudi do enakih pravic iz pokojninskega sistema, kot so letni dodatek ali dodatek za pomoč in postrežbo,« je povedala poslanka NSi in dodala:  »Trenutna vlada je dokazala, da ji je mar za male ljudi in kmete, ki se jim je zgodila krivica. Malo je potrebno, da se krivice odpravijo, vendar pa je potrebna politična volja, da se to udejanji. Predlog zakona bi moral biti sprejeti takoj, ko so se ugotovile krivice, ne pa da smo na njihovo odpravo čakali dolga leta. Ker prej za to ni bilo posluha, je bilo očitno treba počakati na vlado, v kateri sodeluje in udejanja svoj program tudi Nova Slovenija.«

Polnoletni državljan je dovolj odgovoren, da doseže izpolnitev preživninske obveznosti

»V NSi menimo, da je za socialno varnost najprej odgovoren vsak polnoletni posameznik sam, nato njegova družina, nato njegovo delovno in bivalno okolje in nazadnje država z učinkovito zakonodajo in primernimi finančnimi viri,« je na seji DZ dejala poslanka Tadeja Šuštar.

Poudarila je, da predloga zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu v NSi ne podpiramo, saj si želimo, da se mladi čim prej osamosvojijo, postavijo na svoje noge in prevzamejo odgovornost. »Z dopolnjenim 18. letom starosti lahko volijo, naredijo vozniški izpit in tudi prevzemajo kazensko odgovornost. Zato verjamemo, da so mladi ob polnoletnosti dovolj odgovorni, da uveljavijo svoje pravice in dosežejo izpolnitev preživninske obveznosti,« je še dodala.

Levica ne pripravlja zakonov v interesu delavcev

»Predlog spremembe zakona o delovnih razmerjih predlaga, da bi vsi, ki jim je odrejena karantena prejeli nadomestilo v višini 80 % plače. Po našem mnenju ne bi bilo prav, da bi tisti, ki bi se odpravil na počitnice v državo z visokim tveganjem okužbe s Covid-19, ki je zato uvrščena na rdeči seznam nato za nagrado prejel še nadomestilo v višini 80 % plače,« je o spremembah zakon o delovnih razmerjih dejala poslanka Tadeja Šuštar.

Zakon predvideva tudi, da bi enako nadomestilo prejeli tudi tisti, ki bi jim bila karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo pri opravljanju njihovega dela, kljub zelo očitno različnim razlogom za odrejene karantene. »Levica torej očitno ne pripravlja zakonodaje v interesu delavcev, ki upoštevajo pravila, ampak tistih, ki se nanje požvižgajo in so jim bolj pomembne počitnice v državah na rdečem seznamu, kot pa javno zdravje. Takega zakona pa v NSi ne moremo podpreti,« je izpostavila poslanka NSi.

Podpiramo brezplačni javni prevoz za dijake in študente, a ne s spremembo zakonodaje

»V NSi vsekakor podpiramo brezplačno uporabo javnega potniškega prevoza, tudi v poletnih mesecih in po celotni Sloveniji za dijake ter študente. Ne zdi pa se nam smiselno, da se to uredi s spremembo zakonodaje, saj je bila pravica do brezplačne vozovnice za javni potniški promet za navedene uporabnike subvencioniranih prevozov v času poletnih počitnic, v dosedanji 30-letni praksi, neokrnjena. Omenjena problematika pa se je vseskozi tudi uspešno reševala z dogovorom med pristojnim ministrstvom in prevozniki,« je na redni seji dejal poslanec Mihael Prevc.

Izračuni pokažejo, da bi bile finančne posledice predloga zakona bistveno večje, kot jih je predvidel predlagatelj, saj bodo imeli v primeru sprejetja predloga izvajalci prevozov pravico do subvencioniranih vozovnic, kar bi državni proračun obremenilo za slabih 15 milijonov evrov. V primeru, da se lokalni samoupravi naloži izvajanje zakonske obveznosti za mestne prevoze, pa mora zakonodajalec zagotoviti tudi sredstva za njegovo izvajanje, je še poudaril poslanec NSi.

Delovanje vard naj se prepove

»V NSi se ne moramo strinjati, da je pojavljanje tako imenovanih paravojaških skupin kot so varde poglavitni razlog za oteženo delo Policije na južni meji. To lahko služi zgolj kot izgovor pri prevzemanju odgovornosti državnih organov za zagotavljanje varnosti naših ljudi ob južni meji,« je na seji DZ dejal poslanec Blaž Pavlin.

Poudaril je, da se pojavljanje vard v občinah ob meji in druge kočljive situacije, kjer se so pojavljali pripadniki tako imenovanih vard (vstop v predsedniško palačo, razni učni kampi po občinah, vdor na policijsko postajo v Slovenski Bistrici), pri ljudeh vzbudili neprijetne občutke. Mnogokrat pa tudi občutek, da naši državni organi niso sposobni nadzirati naše južne meje in nezakonitih migracij.

»Verjetno se vsi strinjamo, da nadzor državne meje ne more biti stvar samoorganiziranih paravojaških skupin, trenutnega navdiha posameznika oziroma tako imenovanih vard. Te si s svojim delovanjem zgolj povečujejo medijsko pozornost, ki si je ne zaslužijo. Problema nezakonitih migracij in pritiska na našo južno mejo pa ne bodo odpravili,« je poudaril poslanec NSi in dodal, da se v stranki strinjamo s poglavitnimi rešitvami zakona, da se prepove vsakršno ravnanje posameznika ali skupine najmanj dveh oseb, ki se z namenom nadzora državne meje izvaja na način, ki je enak ali podoben oblikam opravljanja policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje.