Ocena učinkov nove socialne zakonodaje – najbolj prizadeti mladi, velike družine in starejši!

Ministrstvo
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na današnji tiskovni
konferenci priznalo tisto na kar smo v N.Si opozarjali že ob sprejetju socialne
zakonodaje leta 2010 –prizadete in v slabšem položaju so  »družine, ki odplačujejo posojila za
reševanje stanovanjskega vprašanja, družine z dijaki ter velike družine (kadar
poleg otroškega dodatka uveljavljajo še katero drugo pravico), starejše osebe,
osebe v starosti nad 50 let do starosti 63 let (za ženske) oziroma 65 let (za
moške), za katere ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja oziroma
so že upokojene« (citat s tiskovne konference ministrstva). To so torej
predvsem mladi, velike družine in starejši!

Pa
poglejmo nekaj podatkov iz ocene učinkov izvajanja nove socialne zakonodaje.

Zakon
o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da  je do otroškega dodatka upravičen starš
otroka oziroma otrok do dopolnjenega 18. leta starosti. Število otrok
upravičenih do otroškega dodatka se  je
od decembra 2011 do novembra 2012 
zmanjšalo za skoraj 30.000 upravičencev oziroma za skoraj  10%. Ob tem velja še dodati, da je  38.520 otrok (25,03 %)  z januarjem 2012 prejelo nižji znesek.

Pri
denarnih socialnih pomočeh je predvsem pomembna sprememba, ki je ‘udarila’ po
velikih družinah –  vštevanje otroškega
dodatka v lastni dohodek družine pri uveljavljanju pravice do denarne socialne
pomoči. Ta sprememba je zelo vplivala na upravičenost in višino denarne
socialne pomoči  enostarševskim in
velikim družinam. Tako se je zaradi upoštevanja otroškega dodatka višina
denarne socialne pomoči znižala za nekaj manj kot 13% enostarševskih družin in
približno 35% velikih družin.

Tudi
na področju štipendij se je z novo zakonodajo marsikaj spremenilo. Bistvena
novost je v tem, da  mladoletni dijaki
niso več upravičeni do državne štipendije. Zaradi tega se je število
štipendistov zmanjšalo za tretjino. Ampak to ni tisto najhujše. Dvoje velja
izpostaviti kot ključno  – upoštevanje dela,
opravljeno preko študentskega servisa in vrstni red uveljavljanja pravic.  Po podatkih Študentske organizacije Slovenije
se zaradi upoštevanja dela preko študentskega servisa več kot 57 % študentom in
dijakom, ki letno zaslužijo do 2.000 EUR, celotni zaslužek od študentskega dela
všteva v dohodek družine in imajo manjšo štipendijo oziroma do nje niso bili
upravičeni. Druga pomembna novost pa je vrstni red uveljavljanja pravic.
Inštitut za socialno varstvo v svoji analizi učinkov nove zakonodaje poudarja,
da zaradi denarne socialne pomoči, ki je po vrstnem redu uveljavljanja pravic
pred državnimi štipendijami, sistem fiktivno izračuna to pomoč in jo všteje v
dohodek kandidata za štipendijo, čeprav je v resnici ne prejema. Nekatere osebe
tako niso upravičene do državne štipendije ali pa je ta nižja. Če se  na primer upravičenec do državne štipendije
preživlja sam, se mu zaradi vrstnega reda pravic najprej dodeli denarna
socialna pomoč in šele nato, če izpolnjuje pogoje za to, tudi državna
štipendija. Seveda pa ima to, da dobiva upravičenec socialno pomoč za posledico
omejitev pri dedovanju oziroma prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine prejemnika
pravice v korist RS (za državno štipendijo teh omejitev ni).

In
še varstveni dodatek. Število prejemnikov se je v letu dni zmanjšalo  za več kot tri četrtine!. Konec leta 2012 jih
je bilo samo še nekaj več kot 10.000. Inštitut kot enega izmed pomembnejših
razlogov izpostavi dejstvo, da je varstveni dodatek z uvrstitvijo med
socialnovarstvene prejemke postal podvržen zaznambi prepovedi odtujitve in
obremenitve nepremičnine in omejitvi pri dedovanju. To je verjetno ključni
razlog, da se je nekaj več kot 16.000 oseb, ki so bile po predpisih, ki urejajo
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravičene do varstvenega dodatka,
odpovedalo tej pravici.

Prvo
branje analize, ki jo je naredil Inštitut za socialno varstvo, torej potrjuje
strahove, ki smo jih imeli v N.Si zaradi hitenja s sprejemanjem socialne
zakonodaje v letu 2010. Vsi vemo, da je področje socialnega varstva izjemno
občutljivo, saj je velik del pravic namenjen ravno najbolj ranljivim skupinam
ljudi (mladi, starejši, invalidi, reveži). Zato pričakujemo, da se bo nova
vlada tem vprašanjem še posebej posvetila v času velike gospodarske in  finančne krize. V N.Si bomo budno spremljali
vse aktivnosti in skladno svojo odgovornostjo do države v kateri živimo,
predlagali spremembe s katerimi bi naredili sistem bolj pravičen.

Mag. Cveto Uršič
predsednik strokovnega odbora NSi za delo, družino in socialne zadeve