Ob obisku dalajlame v Sloveniji
S tibetanskim voditeljem dalajlamo sem se srečala že v Evropskem parlamentu v Bruslju. Kot borec za človekove pravice, Nobelov nagrajenec za mir in tibetanski verski voditelj je zagotovo pomembna osebnost in preizkušen mož, ki mu velja prisluhniti. Glede na pomanjkanje vrednot v Sloveniji je vsako srečanje ali prireditev, ki Slovence spodbuja k razmisleku o krizi vrednot v družbi, dobrodošlo. Zato pozdravljam obisk dalajlame v Sloveniji, še posebej njegovo srečanje z mladimi.
Dejstvo je, da človek poleg telesne hrane potrebuje tudi duhovno. To se še posebej pokaže v času krize, ko potrebujemo še več duhovne moči, da premagamo stiske in ohranimo notranji mir.
Slovenci smo se celo tisočletje hranili z duhovno hrano iz Svetega pisma, še posebej iz Kristusovega nauka, ki je zapisan v štirih evangelijih. Krščanstvo je oblikovalo našo kulturo, običaje, vrednote, razmišljanje in tudi način življenja. Preko dela krščanskih duhovnikov se je oblikoval naš knjižni jezik, prva knjiga, prva pesniška zbirka, prvi časopis, prva šola, prva fakulteta,…
Šestdeset let že v Sloveniji traja gonja proti krščanstvu in kristjanom, kar pomeni zaničevanje slovenskih korenin, vrednot naših prednikov in s tem tudi vrednot in kulture slovenskega naroda. Domoljubje vključuje tudi spoštovanje vrednot iz narodove preteklosti.
Ob največjem krščanskem prazniku so bile med glavnimi novicami pri poročilih na prvem programu nacionalnega radia pedofilija v Cerkvi in med duhovniki. Ta dejanja so vsega obsojanja vredna in se jih verniki zaradi slabosti nekaterih duhovnikov in cerkvenih dostojanstvenikov sramujemo in jih ne odobravamo. Ne morem pa se strinjati s posploševanjem in pripisovanjem teh dejanj vsej Cerkvi in celo vsem vernikom.
Mar je res velika noč, največji krščanski praznik, ki ga praznuje velika večina Slovencev, čas za pranje umazanega perila? Ali si slovenski verniki res ne zaslužimo spodobnih verskih oddaj na slovenskem nacionalnem radiu? Na televiziji jih je bilo kar nekaj. Če vsi ugotavljamo, da je kriza v Sloveniji predvsem zaradi krize vrednot, bi si morali še bolj prizadevati za spodbujanje oddaj, ki govorijo o spoštovanju vrednot.
K domoljubju zagotovo spada tudi spoštovanje vsega tistega, kar so spoštovali in ohranjali naši predniki skozi stoletja. V Sloveniji pa se pogosto zdi, da bi nekateri raje propagirali vse druge vere, samo tisto, v kateri smo zrasli, je treba zaničevati in se iz vernikov norčevati.
Spoštujem vse vere, ki človeka spodbujajo k dobremu, k čemur nas nagovarja tudi pričevanje tibetanskega verskega voditelja. Vendar verstev drugih narodov ne more zares spoštovati nihče, ki zaničuje vero svojih prednikov in svojega naroda.