Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropi, saj gozd pokriva več kot polovico površine države, ob tem pa nas bogatijo še druga gozdna zemljišča kot so rušje, površine pod daljnovodi, gozdne ceste. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov, ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.
Gozd je sicer zapleten ekosistem z velikim vplivom na okolje, ki seže tudi preko njegovih meja v bližnjo in daljno okolico, nekaj sto ali tisoč kilometrov. Omogoča razvoj človeka in človeške družbe, čeprav tega običajno niti ne opazimo.
Za zagotavljanje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi je nujno potrebna njihova obnova in nega, ki predstavljata ključni orodji gozdarja in lastnika gozda. Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih posledic za gozdove, vendar pa nizka realizacija načrtovanega obsega nege v gozdovih negativno vpliva na zasnovo mladega gozda in onemogoča doseganje ciljne kakovosti gozda. Ogrožena je tudi stabilnost in odpornost gozdov, ki postajata v procesu prilagajanja gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe vse bolj pomembna.
Naloga človeštva je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. Gozdovi so naše veliko bogastvo. Gre tudi za prostor, kjer najdemo mir, tišino, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja in tako poskrbimo za svoje zdravje.