NSi nasprotuje sanaciji NLB z davkoplačevalskim denarjem

Nova Slovenija odločno nasprotuje ponovni sanaciji NLB s strani davkoplačevalcev. Za nastalo škodo v višini več milijard evrov, kolikor so davkoplačevalce stale dosedanje sanacije LB in NLB, ni kazensko ali odškodninsko odgovarjal še nobeden izmed naših bankirjev, bančnih nadzornikov, politikov in z njimi povezanih političnih gospodarstvenikov. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je poslovanje NLB oteženo predvsem zaradi slabih kreditov, ki jih je banka v preteklosti dajala brez ustreznega poroštva za menedžerske prevzeme podjetij.

Opozarjamo, da mora Državni zbor pred odločitvijo o dokapitalizaciji NLB od poslovodstva banke zahtevati revizijsko poročilo najmanj dveh priznanih tujih revizijskih hiš, ki nimata vpliva v Sloveniji. Čeprav državljani nismo navdušeni nad inflacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij, bi po našem mnenju pred ponovno dokapitalizacijo NLB Državni zbor moral ustanoviti preiskovalno komisijo, ki bi celovito preiskala bančni hazard v obdobju slovenske tranzicije. Ker je NLB državna banka, torej smo solastniki davkoplačevalci, ki jo bomo dokapitalizirali, imamo pravico zvedeti za vse anomalije Ljubljanske banke (LB) in NLB. 

Sprašujemo se, kaj je NLB do sedaj naredila na področju racionalizacije poslovanja in na področju povečanja njenih aktivnosti pri kvalitetnem servisiranju gospodarstva? To je njeno osnovno poslanstvo. Ni poslanstvo proračuna RS, da finančno servisira razvoj gospodarstva. Za davkoplačevalce, ki so NLB že izdatno sanirali, pa so njene storitve med najdražjimi v državi.

Čas je že, da NLB sama na evropskem trgu poišče kapital za normalizacijo poslovanja in njen razvoj. Dokapitalizacija s sredstvi slovenskih davkoplačevalcev ne pride v poštev vsaj tako dolgo ne, dokler se NLB ne zaveže, da bo po obrestnih merah, ki veljajo v razvitih gospodarstvih EU, servisirala slovensko gospodarstvo. Prav tako pa mora vodstvo NLB pripraviti strategijo dolgoročnega razvoja banke. To, kar vodstvo počne sedaj, ni v skladu z določili OECD, ki za področje korporativnega upravljanja izrecno prepoveduje politično vmešavanje v vodenje družb v državni lasti, niti v skladu z določili regulatorja in nadzornika Banke Slovenije, pač pa je prej poskus razgradnje banke in začetek brodoloma slovenskega finančnega sistema.