Nezakonito izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost – epilog?

DELITE TA
PRISPEVEK
21.01.2016, NSi

NK_Ljudmila_Novak_april_2015Na skupni nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino in Komisije za nadzor javnih financ, ki je včeraj v javnosti povzročila pravi vihar, smo spet poslušali iskanje razlogov oziroma opravičil za storjena dejanja in zagovarjanje tistih, ki so neupravičeno te dodatke prejemali več let. Kar devet slovenskih fakultet si je namreč med letoma 2012 in 2014 izplačalo okrog 600.000,00 EUR dodatka za stalno pripravljenost; med njimi izstopa Ekonomska fakulteta.

Dejstvo je, da Zakon o visokem šolstvu tega dodatka ne pozna, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju pa ga predvideva le za tiste javne uslužbence, ki delajo v manj ugodnem času. In seveda, le za čas, ko delajo v takšnih pogojih. Prav gotovo pa profesorji niso nikoli opravljali dela, ki bi v skladu z zakonskimi predpisi opravičevali izplačevanje omenjenega dodatka, do katerega so upravičeni npr. gasilci, reševalci, zdravniki.

Največ očitkov je bilo izrečeno zaradi prejetih dodatkov ministra za finance dr. Dušana Mramorja in ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič, saj je z vidika njunih prejšnjih in še posebno sedanjih funkcij, takšno izplačevanje nedopustno in neopravičljivo. Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) torej ni veljal za vse javne uslužbence, kajti veliko je primerov, ko dodatka za stalno pripravljenost niso dobivali tisti, ki so bili do izplačila zakonsko upravičeni.

Najbolj pa bode v oči prvi odziv finančnega ministra, ki vse do pred nekaj dnevi (ko je ponudil svoj odstop in do včerajšnje seje, ko se je opravičil slovenski javnosti in vrnil 23.000,00 EUR), ni priznal, da je dodatke prejemal neupravičeno. Zdaj je pripravljen vrniti tudi vseh 45.000,00 EUR. Ta poteza in pa opravičilo sta pripomogla k odločitvi predsednika vlade, da odstopa ministra ni sprejel.

Je res opravičilo dovolj? Takšna ravnanja ministrov, če tudi so bila storjena v času, ko še niso opravljali te izjemno odgovorne funkcije v državi, so nedopustna. Kakšno sporočilo daje univerza s tem, ko sama ne obsodi takšnega ravnanja, svojim študentom, za katere je vedno premalo denarja? In kakšno sporočilo daje državljanom in delavcem, ki za svoje pošteno opravljeno delo tudi po veš mesecev ne dobijo niti minimalne plače?

Res je, da je minister Mramor oziroma njegova funkcija v državi v tem trenutku izjemno pomembna in da Slovenija nujno potrebuje dobrega finančnega ministra. V tem pogledu predsednika vlade in njegovo odločitev razumemo. Ne razumemo pa, da vladna koalicija in vodstvo ljubljanske univerze še vedno govori o storjenih napakah in pomankljivostih in ne o nezakonitem ravnanju. In da ni zmožna nezakonitega ravnanja obsoditi. Njihova nadaljnja pot bi bila v tem primeru mnogo lažja.

»Odstavitev državnega sekretarja Burgerja je zelo nazoren primer, kako pri nas kaznujemo »kurje tatove« oziroma tiste, ki kradejo paštete, medtem ko se »velikim ribam« tudi veliko spregleda. Zagotovo ne more biti državni sekretar nekdo, ki je kradel, pa čeprav zaradi bolezni, kot je kleptomanija. Očitno pa finančni minister lahko ostane tisti, ki si je nezakonito izplačal zajetne vsote denarja in se izogibal plačilu davka,« je primer komentirala predsednica Ljudmila Novak.