NAŠI UKREPI NA PODROČJU TRGA DELA SO BILI HITRI IN TEMELJITI

»Zakonski paketi za preprečevanje širjenja in omilitev posledic epidemije COVID-19 so vsebovali tudi številne ukrepe na področju trga dela in zaposlovanja. Zanima me, kakšni so rezultati teh ukrepov in katere pozitivne učinke ste od njihove uveljavitve zaznali na trgu dela.,« je želela od ministra za delo vedeti poslanka Tadeja Šuštar.

»Kakšnih pozitivnih učinkov se na področju zaposlovanja nadejate od tretjega zakonskega paketa za omilitev posledic COVID-19, v katerem je eden ključnih ukrepov subvencioniranje skrajšanega delovnega časa?« je ministra Janeza Ciglerja Kralja vprašala poslanka NSi.

Minister Cigler Kralj: Naši ukrepi za trg dela so bili hitri in temeljiti

»Že sprejeti ukrepi iz prvega in drugega protikorona paketa so zajeli milijon 300 tisoč ljudi. Poleg ukrepov za trg dela smo v obeh paketih pripravili še veliko ukrepov za številne ranljive skupine. Te ukrepe smo pripravili tako, da bi ohranili čim več delovnih mest in zmanjšali priliv v evidenco brezposelnosti, obenem zagotavljali materialno varnost brezposelnih. Vlada je pri pripravi teh ukrepov v prvem in drugem korona paketu reagirala hitro, temeljito in ravno zaradi tega je zaznati pričetek umirjanja naraščanja brezposelnosti v mesecu maju. Manj je prijav v evidenco brezposelnih in ta medletna rast priliva v evidenco brezposelnih se je precej zmanjšala. V mesecu aprilu je bila medletna rast 190 % priliv in v prvi polovici maja se je ta rast znižala na 6 %. Beležimo tudi več odliva v zaposlitev in sicer se je v primerjavi z aprilom meseca maja zaposlilo skoraj 40 % več brezposelnih,« je odgovoril minister za delo Janez Cigler Kralj.

Dodal je, da je bilo bistveno tudi zagotavljanje materialne varnosti brezposelnim osebam, zato so sprejeli začasno krizno denarno nadomestilo za brezposelnost osebam, ki so izgubile zaposlitev pa ne izpolnjujejo pogojev po zakonu o urejanju trga dela za prejem denarnega nadomestila.

Iz subvencioniranja čakanja na delo gremo na subvencioniranje skrajšanje delovnega časa

V tretjem zakonskem paketu pa je glavni ukrep ministrstva za delo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. »Namen tega ukrepa je predvsem ohranitev zaposlitev še naprej in hkrati pomoč podjetjem pri premostitvi poslovne škode ter zagotovitev ekonomske in socialne varnosti zaposlenih. Predvidevamo približno 65 tisoč vključitev v ta ukrep skrajšanega delovnega časa mesečno. Ta ukrep bi lahko skupaj do konca leta zajel okoli 180 tisoč ljudi. Naša želja je spodbuditi gospodarstvo tam, kjer je le mogoče k čim hitrejši aktivaciji, zato smo prešli iz doplačevanja oziroma subvencioniranja čakanja na delo na subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Izkušnje Avstrije, Nemčij ter nekaterih ostalih evropskih držav kažejo, da bi to lahko bil najbolj učinkovit ukrep za izhodno strategijo,« je še dejal minister za delo.