VLADA PRI UKREPANJU DELUJE PREPOČASI IN PREMALO UČINKOVITO
Poslanec Jožef Horvat je uvodoma dejal, da se Slovenija in pa tudi Evropa nahajata v zelo negotovih časih. “Prihodnost je izjemno kompleksna. Če ne bo politika aktivno pristopila k pomoči ljudem in gospodarstvu, bo v Evropski uniji življenjski standard prebivalcev hitro padel, česar pa si ne želim. Zaradi tega bomo predlog zakona, ki ga je v obravnavo poslala vlada, v NSi tudi podprli. To pa ne pomeni, da nanj nimamo pripomb.”
Nadaljeval je, da je predlog omenjenega zakona nastal na podlagi dokumenta, ki ga je konec marca letošnjega leta sprejela Evropska komisija. “Ta zakon je nastal v okviru, ki ga je postavila Evropska komisija in sicer že 24. marca letos. Takrat je bil sprejet začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije nad Ukrajino. Že julija pa je EK ugotovila, da je preozek in ga je zato 21. 7. razširila. V NSi smo pričakovali, da bo slovenska vlada te spremembe upoštevala, a se to ni zgodilo.”
V NSi poleg neupoštevanja sprememb ugotavljamo tudi, da je vlada v svojih ukrepih prepočasna in premalo učinkovita. “Naša ugotovitev je, da vlada pri ukrepanju deluje prepočasno in premalo učinkovito. Vlada pri ukrepanju ni naredila vsega, kar ji omogoča omenjeni okvir EK. Za svojo nesposobnost vlada kaže s prstom na Bruselj in tega v NSi ne sprejemamo,” je poudaril poslanec Jožef Horvat in dodal: “Ugotavljamo, da s svojim predlogom zakona in retoriko vlada zavaja slovensko gospodarstvo in javnost, ker da ne morejo pomagati tako kot bi želeli. To pa ne drži.”
Ukrepi morajo temeljiti na medsebojnem zaupanju
Poslanec Jožef Horvat je dejal, da je pri pisanju in uvajanju ukrepov ključno prav zaupanje. “Prav zaupanje v njihovo ukrepanje so najbolj poudarjali vladni predstavniki, sedaj pa tega zaupanja ne kažejo. Vlada bi morala na transparenten način predstaviti, kakšen je okvir državne pomoči in kako bo ravnala na podlagi tega.”
Dodal je, da je v tem trenutku ključno, da se gospodarstvo spodbuja, ne pa še dodatno obremenjuje. “Ta trenutek je potrebno gospodarstvu dovajati dovolj kisika, ker samo močno gospodarstvo lahko financira socialno državo. To je ključno. Tega smo se v prejšnjem mandatu zavedali in zaradi tega imamo sedaj številne rekorde na področju gospodarstva.”
Vlada je podjetjem namenila manj sredstev pomoči, kot jih je za to namenil okvir Evropske komisije
“Vladni predstavniki so javno večkrat poudarili, da večjega obsega pomoči ni mogoče izplačati, zaradi določil evropske komisije. Po analizi evropske zakonodaje zagotavljam, da to ni res,” je nadaljeval poslanec Horvat. Dodal je, da okvir ne določa maksimalne pomoči, ki predstavlja izplačilo 30% stroškov in da začasni okvir EK za enostavna podjetja nikjer ne določa nobene formule za izračun pomoči. “Gre torej za dodatno birokracijo pri izplačilu podjetjem.”
Opozoril je tudi na to, da je vlada v predlogu zakona izpustila kmetijski sektor. “Pomoč se po okvirih EK predvideva tudi za kmetijski sektor, vlada po drugi strani pravi, da to ni mogoče.”
Poslanec Jožef Horvat je v zaključku predstavil rešitve in amandmaje, ki jih predlaga NSi:
- Vlada bo gospodarstvu v času krize najbolj pomagala s tem, da ne izvede napovedane davčne reforme, ki znižuje plače.
- Oblikujejo naj se likvidnostni krediti, naložbeni paketi za energetsko prenovo in razmisli naj se o uvedbi začasnega ukrepa čakanja na delo, da se zaustavi možnost odpuščanj.
- Vlada naj urgira pri Evropski komisiji, da se pripravi paket pomoči gospodarstvu tudi za leto 2023.
- Razširi naj se obdobje za pomoč gospodarstvu od prvega februarja do konca leta.
- Pomaga naj se tudi upravičencem, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo.
Jožef Horvat je zaključil z apelom vladi, naj ne spreminja dobrih rešitev, ki jih je sprejela prejšnja oblast. “Ne spreminjajte dobrih rešitev prejšnjega mandata, saj je ravno zaradi teh ukrepov gospodarstvo v dobri kondiciji.”