NAROBE SVET: GOLOBOVA VLADA NAD DRAGINJO Z NIŽJIMI PLAČAMI

11. marca 2021 so poslanci NSi v državnem zboru podprli zakon o dohodnini, ki je vsem zaposlenim prinesel višje neto plače. V naši državi se je končno izdatneje razbremenilo davkoplačevalce, še posebej srednji sloj prebivalcev. Akcijo NSi VIŠJE PLAČE ZA VSE je s podpisom podprlo preko 25 tisoč ljudi, zakonu so bili naklonjeni tudi številni gospodarstveniki.
Pozitivne posledice so se pokazale kmalu: rekordno visoka zaposlenost in visoki finančni presežki v državnem proračunu – proračun je po preliminarnih podatkih v prvem polletju tega leta imel približno 6,4 milijarde evrov prihodkov, kar je 968 milijonov evrov oziroma 18 % več kot v primerljivem lanskem obdobju.

Ključna sprememba zakona o dohodnini, ki smo jo v NSi podprli v času naše vlade, je prinesla postopen dvig splošne olajšave s 3.500 evrov na 7.500 evrov ter znižanje stopnje obdavčitve v najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov. Na 15 % pa smo znižali tudi davek na oddajanje nepremičnin. Ena ključnih rešitev je bila tudi dodatna splošna davčna olajšava v višini 1.500 evrov za prostovoljce, ki nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let.

Stroški navzgor, plače pa navzdol

A sedanja koalicija je žal že pričela z rušenjem rešitev, ki so za ljudi in gospodarstvo koristne. Sliši se neverjetno, a dejansko želijo ukiniti postopno višanje vseh plač. To je še toliko bolj zgrešeno v trenutnih razmerah, ko se življenjski stroški višajo, medletna inflacija pa presega 10 %.

Z veljavnim dohodninskim zakonom, sprejetim v času naše vlade, bi se dohodninska olajšava postopoma zvišala na 7.500 evrov do leta 2025. Po načrtih sedanje vlade pa bi se splošna olajšava zvišala le še v naslednjem letu, in sicer na zgolj 5000 evrov. Kaj to pomeni v praksi? Tisti s povprečno plačo bi po našem dohodninskem zakonu v letu 2025 prejel več kot 700 evrov. Po predlogu vlade Roberta Goloba pa bo prejel zgolj 130 evrov več.

Sedanja vlada obenem želi zvišati tudi mejo za dodatno splošno olajšavo, do katere so upravičeni tisti z najnižjimi dohodki. Vse lepo in prav, vendar kombinacija obeh ukrepov vodi še v manjšo razliko med neto minimalno in povprečno plačo. Kako bodo predlagani ukrepi motivirali tiste, ki želijo delati in tudi zaslužiti nekoliko več? Izkušnje kažejo, da ne bodo. Ker vodijo v enakost, na katero cilja socializem – v revščino za vse, ne le za peščico. Pri takšni politiki pa največ izgubijo predvsem najbolj ustvarjalni.

Uresničujejo predvolilne obljube. Prihaja znižanje plač za vse (kljub vse višjim življenjskim stroškom) in dodatna obdavčitev vaših nepremičnin. Vse bolj postaja jasno, kakšna bo nova #svoboda.

— Matej Tonin (@MatejTonin) August 1, 2022

Višji davek za najemodajalce bo povzročil povišanje najemnin

Menda si je sedanja koalicija za nalogo zadala tudi to, da bodo mladi lažje prišli do strehe nad glavo. Višja obdavčitev nepremičnin za oddajo v najem jih bo od tega cilja kvečjemu še bolj oddaljila. Najemnine v mestnih središčih so že sedaj zelo visoke in z višjo obdavčitvijo jih najemodajalci gotovo ne bodo znižali – če se bodo za oddajo nepremičnine sploh odločili, glede na to, da bi jim država po novem predlogu odtegnila 25 %. Takšen pristop ne bo pripomogel niti k večji ponudbi stanovanj za oddajo, ki jih že tako primanjkuje. Kaj pa pomeni še manjša ponudba stanovanj za oddajo? (Še) višje najemnine. S tem bi se pravzaprav popolnoma izničil pozitiven učinek predlagane olajšave za mlade, ki bi mladim do 29. leta nekoliko zvišala neto dohodek – tega in verjetno še kakšen evro več pa bi na koncu tako porabili za višje cene najemnin. Poleg tega lahko ob višjih davkih pričakujemo tudi več oddajanja v najem na črno, kar ne prispeva k osnovnemu cilju ukrepa – višjim proračunskih prihodkom.

Vlada Roberta Goloba se je očitno prepustila diktatu Levice, ki verjame v socializem, a zgreši pri razumevanju temeljne ekonomske logike: če želijo jemati bogatim, morajo najprej ustvariti okolje, kjer se bo »bogastvo« sploh lahko ustvarjalo.

Vsak človek za uresničitev svojih talentov potrebuje okolje, ki omogoča in spodbuja razvoj. Naloga države je, da tako okolje tudi ustvari. Pri tem mora ljudem pustiti dovolj veliko mero svobode, da lahko s svojimi odločitvami sami krojijo svojo zgodbo uspeha. Cilj Nove Slovenije je vedno bil in bo, da se vzpostavi spodbudno podjetniško in poslovno okolje, kjer se lahko razvijajo nove ideje in višja dodana vrednost. Od gospodarskega uspeha moramo vsi imeti več! Z davčnimi razbremenitvami dohodkov, ki smo jih sprejeli v okviru dohodninske zakonodaje v času naše vlade, smo želeli okrepiti zlasti srednji sloj, ki zaradi previsokih davkov vedno bolj izginja.