MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE PRI KLJUČNIH PROJEKTIH PRENOV IN GRADENJ BOLNIŠNIC ZAMUJA, OGROŽENO JE ČRPANJE EVROPSKIH SREDSTEV

»Zdravje je ena naših največjih vrednot. V Sloveniji smo v zadnjih letih priča razgradnji sistema, odhodu zdravnikov, medicinskega kadra, hkrati pa so pogoji dela nekaterih bolnišnic v zaskrbljujoče slabem stanju. V Novi Sloveniji imamo visoka pričakovanja po rešitvah in iskanju skupnega konsenza, ki pa mora iti v smer vsem dostopnega javnega zdravstva po zgledu razvitih zahodno evropskih držav. Vztrajanje pri preživetem modelu državnega zdravstva, ki se ureja po načelih centralnega planiranja, nas pelje stran od začrtane poti,« je uvodoma izpostavila poslanka Iva Dimic.

V nedavno predstavljeni analizi ministra za zdravje o stanju zdravstvenega sistema smo v NSi močno pogrešali odgovore na ključno vprašanje – kako bomo z obsežnim investicijskim paketom prenovili dotrajan stavbni fond in modernizirali opremo slovenskih bolnišnic in zdravstvenih domov. »29. septembra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo do leta 2031, ki je bil težak dobri 2 milijardi evrov. Desetletja se je namreč odlašalo z nujnimi vlaganji v infrastrukturo in opremo v zdravstvu in čas je, da temu naredimo konec.

V NSi smo prepričani, da Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 ne sme ostati zgolj mrtva črka na papirju. »Nedavne informacije in pojasnila odgovornih kažejo, da se zakon ne izvaja celovito in strokovno, izvedba nekaterih investicij je ogrožena, pod vprašajem je tudi črpanje dela evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Zato zahtevamo sklic nujne seje Odbora za zdravstvo, da odgovorni podajo celovit pregled načrtovanih investicij v zdravstvu, predstavijo njihovo časovnico in vire financiranja,« je poudarila poslanka Dimiceva.

V NSi nas skrbi, da se Ministrstvo za zdravje investicij loteva stihijsko in brez jasnega načrta. Zato od odgovornih zahtevamo, da tako Odbor za zdravstvo v Državnem zboru kot javnost seznani s stanjem načrtovanih večjih investicij v slovenskem zdravstvu. »Sprejeti zakon je za univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru predvidel skupaj 763 milijonov evrov. UKC LJ in UKC MB delujeta v nefunkcionalnih in zastarelih prostorih. Nekateri izmed projektov so sicer že umeščeni v Načrt razvojnih programov 2023-2026, vendar je dinamika njihovega izvajanja zelo različna. Po naših informacijah se pojavljajo zamude pri izvajanju projektov, pod vprašajem je črpanje evropskih sredstev za nekatere projekte,« je na trenutno stanje opozorila poslanka Iva Dimic.

V UKC Ljubljana so zamude pri Energetski sanaciji sedmih stavb, izgradnji Infekcijske klinike in ureditvi stavbe Zavoda za varstvo pri delu. V UKC Maribor pa so po naših informacijah zamude pri naslednjih projektih: negovalna bolnišnica COVID-19 in izgradnja Infekcijskega oddelka. »Posebej zaskrbljujoča pa je nedavna informacija Ministrstva za zdravje, da zaradi slabega in neusklajenega vodenja projekta ne bo možno črpati evropski sredstev za energetsko sanacijo sedmih stavb UKC Ljubljana. Ministrstvo je pojasnilo, da je zaradi navedenih razlogov od projekta začasno odstopilo! Ob koncu lanskega leta je v javnosti odmevalo dogajanje okrog energetske sanacije UKC Ljubljana. Zanjo je bilo zagotovljenih 42,4 milijona evrov iz evropskih sredstev, ki so bila nato preusmerjena v druge projekte, energetska sanacija pa bo zdaj v celoti financirana iz državnega proračuna,« je dejala poslanka Iva Dimic in nadaljevala: »Spomnimo se, da je aktualni minister ob nastopu funkcije projekt začasno zaustavil in naročil njegovo revizijo. KPK je kasneje ugotovila, da pri projektu ni bilo nepravilnosti. Očitno je šlo za samovoljno odločitev ministra, katere verjetni namen je bil zamenjava takratnega vodstva in sveta zavoda – posledica pa je, da bo projekt izveden najmanj eno leto in pol kasneje, investicija se bo podražilo za 15 milijonov evrov«. V NSi nas zanima, ali bo zato kateri izmed načrtovanih investicijskih projektov v zdravstvu izpadel ter za kaj bodo porabljena evropska sredstva namenjena energetski sanaciji UKC Ljubljana?

Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo je za investicije v slovenske specialne bolnišnice skupaj namenil 214 milijonov evrov. Evropske in slovenske analize kažejo, da bodo v prihodnje povečane potrebe po zdravljenju pacientov ravno na področjih, ki jih pokrivajo specialne bolnišnice. »Zaenkrat še ni bilo predstavljenega nič konkretnega v zvezi s tem, le da naj bi se sredstva poiskala znotraj Načrta za okrevanje in odpornost. To je neodgovorno in kaže na pomanjkanje celostnega pristopa«, je dejala poslanka Iva Dimic. V NSi nas zato zanima kakšni so načrti na tem področju in kdaj se bodo lahko rakavi bolniki tudi v Sloveniji zdravili v protonskem centru.

V NSi se nam zdi zelo problematično, da pristojna ministrstva za projekte, ki so bili že uvrščeni med načrtovane investicije, dajejo javna pojasnila, da se sploh ne bodo izvedli. Tak je primer gradnje rehabilitacijskega centra v Osilnici. Podobno se zastavlja vprašanje, kaj bo z načrtovanima negovalnima domovoma, ki spadata v okvir dolgotrajne oskrbe. Izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi se je zamaknilo za eno leto. Ali so s tem zastali tudi načrti za nova negovalna domova?

»Naj izpostavim tudi primarno raven zdravstvenega varstva. Že omenjeni zakon je za primarno raven v desetih letih skupaj zagotovil 200 milijonov evrov. V začetku leta 2022 je že bil objavljen javni razpis za investicije v primarno raven zdravstvene dejavnosti v skupni višini 37,5 milijona evrov, financiralo se bo 27 projektov. V prvem četrtletju letošnjega leta naj bi bil predviden nov postopek dodelitve sredstev za investicije v primarno raven zdravstvene dejavnosti. V Novi Sloveniji nas zanima, ali se razpis že pripravlja, kdaj naj bi bil objavljen in kakšna sredstva bodo na voljo,« je izpostavila poslanka NSi Iva Dimic.

Zakon je za medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru, fakulteto za farmacijo ter pripadajoče študijske in raziskovalne dejavnosti namenil skupaj 200 milijonov evrov finančnih sredstev. V NSi nas skrbi, da je mariborska Medicinska fakulteta glede izgradnje infrastrukture, na stranskem tiru. Za širitev Medicinske fakultete so na fakulteti že pripravili DIIP, vendar pa po naših informacijah nimajo sogovornika na ministrstvu, da bi se lahko projekti začeli tudi izvajati. »Imamo vlado, ki jo sestavlja dvajset ministric in ministrov. V NSi nas zanima, kateri od njih bo poskrbel da se bodo tudi v Mariboru začele izvajati investicije, ki bodo omogočile dodatna vpisna mesta na Medicinski fakulteti,« je dodala poslanka in zaključila: »Glede na razmere v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu v Novi Sloveniji želimo odpreti javno razpravo, pregledati izvajanje ključnih investicijskih projektov ter potek črpanja evropskih sredstev. Menimo, da Ministrstvo za zdravje pri pripravi projektov in razpisov zamuja. S tem je ogrožena njihova realizacija in tudi črpanje evropskih sredstev. Ministrstvo za zdravje mora zagotoviti tudi transparentno in učinkovito porabo sredstev, jasen finančni in terminski načrt. S tem moramo biti seznanjeni člani odbora za zdravje, hkrati pa tudi zainteresirana javnost, čemur pa v zadnjem obdobju žal nismo bili priča.«

Odboru za zdravstvo predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:

1. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da pripravi časovnico načrtovanih investicij v zdravstvu skupaj z viri financiranja in z njo v 30 dneh seznani Odbor za zdravstvo. 
2. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da poskrbi za učinkovito črpanje evropskih sredstev, ki so na voljo za investicije v zdravstvu, zlasti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
3. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da aktivno pristopi k izgradnji negovalnih domov, dodatnih kapacitet na področju onkologije in protonskega centra.
4. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da aktivno pristopi k investicijam na področju izobraževanja zdravstvenega kadra tako v okviru Univerze v Mariboru kot v Ljubljani, da bo čim prej možno razpisati dodatna mesta za študij medicine in dentalne medicine.
5. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v 60 dneh pripravi razpis za sofinanciranje projektov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.

Celotno besedilo zahteve je dostopno TUKAJ.